Franja

lésti ramper; avancer lentement (ali avec difficulté) ; aller lentement

lesti iz sortir (ali glisser) hors de
lesti v entrer dans; passer lentement
lesti v dolgove s'engager dans des dettes, s'endetter

lésti (lézem) imperf.

1. strisciare (rettile, lumaca);
lesti na drevo arrampicarsi sull'albero

2. pren. arrancare, avanzare lentamente, faticosamente:
alpinist leze proti vrhu gore l'alpinista avanza lentamente verso la cima della montagna

3. scorrere, colare (sudore, lacrime)

4. andare:
lesti ko polž andare a passo di lumaca
lesti po vseh štirih andare carponi

5. pren. (prodirati, riniti, prihajati) uscire, spuntare; penetrare, filtrare:
iz razpok je lezla voda l'acqua usciva dalle fessure
prva travica že leze iz zemlje la prima erbetta sta già spuntando dalla terra
jutranja svetloba leze skozi okna la luce mattutina filtra dalle finestre

6. cascare

7. diffondersi, propagarsi:
utrujenost leze po vsem telesu la stanchezza si propaga per tutto il corpo

8. (počasi se bližati) andare; calare; sprofondare:
lesti proti sedemdesetim andare verso la settantina
lesti v dolgove sprofondare nei debiti

9. pren. (počasi minevati) passare, scorrere lento (ore, tempo)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prišlo je vse, kar leze in gre è venuta tantissima gente
od presenečenja so mu oči lezle iz jamic dallo stupore strabuzzò gli occhi
sonce leze izza hriba, za hrib il sole sorge, tramonta dietro la montagna
hiša leze na kup la casa è fatiscente
lesti na kup (od žalosti, obupa) disperare
lesti vkup (od lakote) crollare (dalla fame)
lesti na oči (spanec) appesantire le palpebre
lesti na prsi (glava) reclinare sul petto
lesti v glavo (vino) dare alla testa
lesti v dve gube incurvarsi, piegarsi (dalla vecchiaia)
lesti v hrib (cesta) arrampicarsi, inerpicarsi sul monte
lesti v kosti (strah) prendere paura, impaurirsi
lesti v leta invecchiare
pog. vulg. lesti nekam, v rit, v zadnjico komu adulare qcn., vulg. leccare il culo a qcn.
lesti narazen (blago) essere logoro
lesti narazen (lice, od zadovoljstva) allargarsi in un sorriso di soddisfazione
lesti narazen (propadati) andare in rovina
lesti skupaj (oči) chiudersi dal sonno
žarg. šol. komaj lesti passare la classe a malapena, essere un cattivo scolaro

léstva ladder

léstva iz vrvi rope ladder, Jacob's ladder
raztezna léstva extending (ali extension) ladder
kljukasta požarna léstva pompier ladder, fireman's ladder
požarna vrtljiva léstva turntable ladder (used in firefighting)
telovadna léstva wall ladder
napadalna léstva zgodovina scaling-ladder
léstva na vozu rack
klin, prečka léstve rung (of a ladder)
léstva k uspehu ladder to success
iti, lesti po léstvi to climb a ladder

let^*1 [let]

1. prehodni glagol
pustiti, dovoliti; dati v najem (to komu, for za čas)
dati (delo, to komu)
pomožni glagol za tvorbo velelnika v 1. in 3. osebi

2. neprehodni glagol
biti najet (at, for za)
iti (dobro, slabo) v najem

to let be pustiti pri miru
to let by pustiti mimo
to let bygones be bygones odpustiti in pozabiti
to let blood kri puščati
to let the cat out of the bag izklepetati skrivnost
to let drive at (puško)nameriti na koga, zamahniti, udariti
to let daylight into s.o. koga ustreliti ali zabosti
to let drop mimogrede omeniti, nehati o čem govoriti
to let fall spustiti, mimogrede omeniti, namigniti; matematika povleči navpičnico na premico
to let fly vreči, sprožiti (puško)
to let go spustiti, nehati na kaj misliti, (z besedami) napasti
to let go of s.th. spustiti kaj iz rok
to let o.s. go ne obvladati se, sprostiti se, dati si duška
let it go at that naj ostane kakor je
ameriško to let George do it pustiti, da kdo drug opravi tvoje delo
to let the grass grow under one's feet odlašati, obotavljati se
to let s.o. hear sporočiti komu
to let loose spustiti na svobodo
to let pass spregledati
to let ride pustiti po starem, spregledati
to let rip razuzdano živeti
to let her rip pustiti avto teči s polno hitrostjo
to let slide biti malomaren
to let slip izbrbljati, zamuditi dobro priliko, spustiti iz vajeti
rooms to let sobe v najem
let me see! da vidim!, pokaži!; pogovorno počakaj, da pomislim
he let himself be deceived dal se je ogoijufati
to let s.o. know obvestiti koga, sporočiti komu
to let into pustiti koga noter, seznaniti koga s čim, vstaviti (kos blaga itd.), vložiti
to let into s.o. napasti koga

let¹ [è] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija, kamna, puščice, kopja, žoge: der Flug
ptičji let Vogelflug
svatbeni let Hochzeitsflug
napovedovanje prihodnosti iz ptičjega leta die Vogelschau

let|eti³ [é] (-im)

1. predmeti:
leteti po zraku durch die Luft wirbeln

2. (pršeti) iskre: sprühen, fliegen

3. figurativno (biti nagnan) fliegen (iz šole von der Schule, iz službe aus dem Dienst)

4.
leteti iz rok aus der Hand fallen
leteti na očitek: zielen auf

letéti to fly

letéti z lastnimi krili (figurativno) to paddle one's own canoe, to stand on one's own feet, to shift for oneself
"leteti" iz službe (biti odpuščen) to be fired, pogovorno to get the sack
letéti komu na pomoč to fly to someone's help
čas letí time flies
šala je letela name the joke was turned against me
lahko bi bil slišal muho letéti you could have heard a pin drop

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

let|ev [é] ženski spol (-ve …) die Latte, die Leiste (merilna [Meßlatte] Messlatte, nazobčana Zahnleiste, nivelirna [Meßlatte] Messlatte, odbojna Scheuerleiste, strešna die Dachlatte, tapetniška Tapetenleiste, tesnilna Dichtleiste, udarna Prallleiste, varovalna Schutzleiste, zaključna Abdeckleiste, zaporna Sperrleiste, žlebljena Kehlleiste)
okrasna letev die Blende, die Zierleiste
pri tehtnici: ravnotežna letev der Waagebalken
letve množina Latten množina, die Lattung
… iz letev Latten-
(ogrodje das Lattengerüst, plot der Lattenzaun, rešetka der Lattenrost, das Lattengitter, stena die Lattenwand, zaboj die Lattenkiste)
obiti z letvami aufleisten, latten, verlatten

Lēthē -ēs, f (Λήϑη, apel. = pozaba) Léte, reka v podzemlju, iz katere so pile sence (= duše preminulih) pozabo vsega, kar so bile doživele na Zemlji (od tod oblivionis amnis Sen. ph. ali aqua oblivionis Lact.): soporifera O., si biberes securae pocula Lethes O., da mihi … hebetantem pectora Lethen O., inmisit Stygiam Paean in viscera Lethen Lucan. pozabo. Od tod adj. Lēthaeus 3 (Ληϑαῖος)

1. letájski, létski, podzemeljski: amnis V. ali gurges Cat. ali stagna Pr. = reka Lete, ratis Tib. = Haronov čoln, tyrannus (= Pluto) Col., di Lucan., ianitor Stat., nec Lethaea valet Theseus abrumpere caro vincula Pirithoo H. ne more odtrgati ljubemu Piritoju smrtnih spon, ne more ga rešiti smrtnih spon = ne more ga oživiti.

2. pesn. pozabonosen, uspavalen: sucus O., ros V., toda Lethaeo perfusa papavera somno V. s smrtonosnim spanjem.

let|o¹ [é] moški spol (-a …)

1. merska enota: das Jahr, -jahr (koledarsko Kalenderjahr, lunsko Mondjahr, navadno Gemeinjahr, prestopno Schaltjahr, siderično Sternjahr, sončno Sonnenjahr, svetlobno Lichtjahr)

2. s posebnim koledarjem: das -jahr (cerkveno Kirchenjahr, finančno Wirtschaftsjahr, koledarsko Kalenderjahr, obračunsko Finanzjahr, poslovno Geschäftsjahr, Gebarungsjahr, proračunsko Etatjahr, Haushaltsjahr, računsko Rechnungsjahr, šolsko Schuljahr, študijsko Studienjahr, učno Lehrjahr, zakupno Pachtjahr, zavarovalno Versicherungsjahr)

3. starost:
biti star pet/petdeset let fünf/fünfzig sein, fünf/fünfzig Jahre alt sein, es auf fünf/fünfzig Jahre bringen
srednjih let/v srednjih letih mittelalterig, mittelaltrig

4.
konec leta das Jahresende, der Jahresausklang
ob koncu leta zum Jahresende, mit dem Jahresende
pol leta ein halbes Jahr
polovica leta das Halbjahr (v prvi polovici leta im ersten Halbjahr, zimska Winterhalbjahr, poletna Sommerhalbjahr)
po poteku enega leta nach Jahresfrist
pred potekom enega leta binnen Jahresfrist
v teku leta im Jahresverlauf, im Jahreslauf
leto in dan Jahr und Tag
leto za letom Jahr für Jahr, ein Jahr ums andere
celo leto das ganze Jahr, odprt ipd.: ganzjährig
celo leto (ne manj kot eno leto) ein volles Jahr
drugo leto nächstes Jahr, im nächsten Jahr
leto Gospodovo Jahr des Heils
lansko leto voriges Jahr, im vorigen Jahr
naslednje leto od danes: nächstes Jahr, od kakega prejšnjega leta: Folgejahr, im Folgejahr, im nächsten Jahr
prejšnje leto Vorjahr, im Vorjahr, od danes: voriges Jahr, im vorigen Jahr
vsako leto jedes Jahr, jährlich, alljährlich
vsako četrto/deseto leto vierjährlich/zehnjährlich
vse leto das ganze Jahr (über)
brez navedbe leta ohne Jahresangabe
čez leto (preko leta) übers Jahr
čez eno leto in einem Jahr
čez leto in dan über Jahr und Tag
iz leta v leto jahraus, jahrein
na leto pro Jahr, jährlich
dvakrat/desetkrat … na leto zweimal/zehnmal … jährlich
na pol leta halbjährlich
ob letu in einem Jahr
v letu im Jahr
v letu 2002 im Jahr 2002
smo v letu 2002 man schreibt das Jahr 2002
v prihodnjem letu im Folgejahr, od danes: im nächsten Jahr, nächstes Jahr
v prejšnjem letu im Vorjahr
| ➞ → novo leto, babje leto

léto year; arhaično, pesniško twelvemonth

koledarsko léto calendar (ali civil) year
šolsko léto school year
akademsko léto academic year
navadno léto common (365-day) year
prestopno léto leap year, bissextile year
tekoče léto the current year
cerkveno léto church year
preteklo léto last year
prihodnje léto next year
sončno léto solar (ali astronomical) year
staro léto old year
Novo léto New Year, New Year's Day
srečno novo léto! Happy New Year!
nora, nerodna léta (figurativno) years pl of indiscretion, the awkward age
v létu Gospodovem religija in the year of Our Lord (A.D.), in the year of grace
enkrat na léto once a year
v létu 1950 in nineteen (hundred and) fifty
na starega léta dan on New Year's Eve
v cvetju (svojih) lét in the prime of life
skozi vse léto odprto open all the year round
v poznejših létih in after years
v 70ih létih in the '70s
v teku léta in the course of the year
vsako léto every year
iz léta v léto, léto za létom year by year, year after year, year in year out, from year's end to year's end
pol léta six months
tri četrtine léta nine months
četrt léta three months
ob létu within a year
(skozi) vse léto all the year round, from one year's end to another
v létu 1910 in (the year) 1910
v enem létu in a year's time, arhaično this day twelvemonth
v zadnjih létih of late (ali recent) years
léto dni trajajoč year-long
pred mnogimi léti many years ago (ali since, back)
že mnogo, precéj lét for many years past
z léti with the years
v starosti 50 lét at the age of fifty
po mnogih létih after many years
že nekaj lét (sém) for some years past
pred létom dni a year ago
30 funtov na léto 30 pounds a year (ali per annum)
za prihodnja léta for years to come
danes léto (dni) (bodočnost) twelve months from now, twelve months today, a year hence, (za preteklost) a year ago (ali since, back)
konec léta year-end, close of the year
biti že v létih to be advanced in years, to be well on in years
biti iz svojih najboljših lét to be past one's best
on je že čez 50 (let star) he is on the wrong (ali humoristično shady) side of 50
on še ni 50 (let star) he is on the right (ali sunny) side of 50
10 lét star deček a ten-year-old boy
mlad za svoja léta young for his years
v najlepših létih in the prime of life
ona ne kaže svojih lét she does not look her age
iti v léta to be getting on in years
priti v léta to come to a good age, to get old, to begin to grow old
ona je mojih lét she is my age
priti iz norih lét to sow one's wild oats
dobro nositi svoja léta to bear one's age well
stopiti v novo léto to usher in the New Year
léta bežijo the years race by
umrla je v starosti 20 lét she died at the age of twenty
bistra je za svoja léta she is clever for her age
ta revija izhaja dvakrat na léto this magazine comes out twice a year, this magazine is a biannual (ali semiannual)
čez 7 lét vse prav pride every little helps

léto¹ (-a) n

1. anno:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
lansko, letošnje leto l'anno scorso, quest'anno
preteklo leto, prihodnje leto l'anno passato, l'anno prossimo
astronomsko, lunino, navadno, novo, prestopno, zvezdno leto anno solare, lunare, comune, nuovo, bisestile, siderale
star. v letu Gospodovem l'anno del Signore
dogodek leta l'avvenimento dell'anno
lansko leto (lani) l'anno scorso
to leto (letos) quest'anno
vsako leto ogni anno
1. maja tega leta il primo maggio (del) corrente anno

2. (ta čas glede na kako značilnost) anno:
geofizikalno leto anno geofisico
Mozartovo leto anno mozartiano
olimpijsko leto anno olimpico, delle Olimpiadi

3. (čas dvanajstih mesecev z drugačnim stalnim začetkom) anno, stagione:
lovsko leto stagione della caccia, venatoria
kitajsko, muslimansko leto anno cinese, musulmano
šolsko leto anno scolastico
študijsko leto anno accademico

4. (s števnikom čas 12 mesecev) anno; primavera:
že tretje leto poteka, odkar ga ni sono tre anni che è andato via
deset let zapora dieci anni di prigione
otrok ima, je star dve leti il bambino ha due anni
ženska pri sedemdesetih letih una donna sulla settantina
mladini do 16. leta vstop prepovedan vietato l'ingresso ai minori di 16 anni

5. (omejeno trajanje v življenju) anno:
otroška, mladostna, zrela leta gli anni dell'infanzia, gli anni giovanili, della maturità
leta krize, vojna leta gli anni della crisi, della guerra
kriza tridesetih let la crisi degli anni trenta

6. (letnik študija) anno:
tretje leto filozofije il terzo anno di filosofia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pisalo se je leto 1848 correva l'anno 1848
on skriva leta, njemu se leta ne poznajo porta benissimo gli anni
leto na leto, leto za letom, iz leta v leto anno dopo anno, di anno in anno
pren. leto in dan mai; sempre
pred leti anni fa, una volta
biti v letih essere anziano, essere avanti negli anni; avere molte primavere
šalj. Abrahamova leta i cinquanta
šalj. ne videti koga sedem hrvaških, laških let non aver visto uno un sacco di tempo
biti v cvetu let essere nel fiore degli anni
pren. sedem debelih, suhih let gli anni delle vacche grasse, delle vacche magre
imeti že sedemdeset let na grbi avere già settant'anni sul groppone, aver superato la settantina
gospodarsko (poslovno)
leto anno finanziario
proračunsko leto esercizio finanziario
fiz. svetlobno leto anno luce
rel. sveto leto anno santo
prestopno leto anno bisestile
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

lētto m

1. postelja: (giaciglio)
letto a una piazza postelja za eno osebo
letto a due piazze, matrimoniale postelja za dve osebi, zakonska postelja
letto a castello nadstropni pograd
divano letto, letto a divano divan, kavč
letto ribaltabile zložljiva postelja
andare a letto leči, iti spat
andare a letto con qcn. iti v posteljo s kom, spati s kom
andare a letto con le galline iti s kurami spat, rano leči
mettersi a letto zboleti
stare fra il letto e il lettuccio bolehati
morire nel proprio letto umreti doma
fare il letto pospraviti posteljo
mutare il letto zamenjati posteljno perilo
letto di morte smrtna postelja
letto di spine pren. težek položaj, težave, bedno življenje
essere in un letto di rose pren. biti z rožicami postlano
letto di contenzione med. postelja za nemirne bolnike
letto di Procuste pren. Prokrustova postelja

2. pren. zakon:
letto coniugale zakonska zveza
figlio di primo letto otrok iz prvega zakona

3. ekst. ležišče

4. stelja

5. struga

6. agr.
letto di semina zemljišče, nared za setev

lettre [lɛtr] féminin črka; pismo; pluriel pisma, (prejeta) pošta; (= belles lettres) leposlovje, beletristika; filologija, veda o jeziku in slovstvu

à la lettre, au pied de la lettre dobesedno, točno
en (toutes) lettres brez krajšanja, v polni pisavi, (število) z besedami, figuré ne da bi kaj izpustili ali zamolčali
dire, écrire en toutes lettres odkrito povedati, napisati
par lettre s pismom
lettre d'achat kupno pismo
lettre d'adieux, d'amour poslovilno, ljubezensko pismo
lettre d'affaires, de commerce poslovno, trgovsko pismo
lettre-avion pismo z letalsko pošto
lettre de cachet (vieilli) ukaz o aretaciji
lettre de change menica
lettre de change en blanc, à échéance fixe, d'encaissement, à l'escompte, à vue blanko, dato, inkaso, diskontna, na pokaz menica
lettre chargée, assurée denarno, vrednostno pismo
lettre de chargement tovorni list
lettre circulaire okrožnica
lettre de condoléance sožalno pismo
lettre de congédiement, de démission pismo 0 odpustitvi (iz službe)
lettre de convocation povabilno pismo (k zborovanju), poziv
lettres de créance (diplomatske) poverilnice
lettre de crédit kreditno pismo
lettre d'envoi spremno pismo, spremnica
lettre par exprès, lettre exprès ekspresno pismo
lettre de faire part obvestilno pismo, naznanilo (o smrti, o družinskem dogodku)
lettre de félicitations pismo s čestitkami
lettre de gage zastavno pismo, zastavnica
lettre initiale začetna črka
lettre d'introduction priporočilno pismo
lettre delicenciement pismo o odpustitvi (iz službe)
lettre majuscule, lettre capitale velika črka
lettre minuscule mala črka
lettre de menaces, comminatoire grozilno pismo
lettre monitoire, d'avertissement, de rappel (pismeni) opomin
lettre morte (figuré) mrtva črka
lettre moulée, d'imprimerie tiskana črka
lettre particulière, privée zasebno pismo
lettre pastorale pastirsko pismo
lettres patentes (vieilli) kraljev odlok v obliki odprtega pisma
lettre pneumatique pismo po cevni pošti
lettre de procuration pooblastilo
lettre de recommandation priporočilno pismo
lettre recommandée priporočeno pismo
lettre de reconnaissance, de remerciement priznanica, zahvalno pismo
lettre retournée à l'expéditeur nedostavljivo pismo
lettre de voiture tovorni list, spremnica
classeur masculin de lettres urejevalec pisem
c'est lettre close pour moi to mi je španska vas, to mi je čisto tuje
docteur des lettres doktor filozofije
faculté féminin des lettres filozofska fakulteta
grande, petite lettre velika, mala črka
homme masculin, femme féminin de lettres književnik, -ica
papier masculin à lettres pisemski papir
payeur masculin, tiré masculin d'une lettre de change trasat
secret masculin des lettres pisemska tajnost
tireur masculin d'une lettre de change izstavitelj menice, trasant
acquitter une lettre de change izplačati menico
affranchir une lettre frankirati pismo
avoir des lettres biti načitan, izobražen
être écrit en lettres de sang biti zapisan s krvavimi črkami
lever les lettres pobrati pisma iz poštnega nabiralnika
mettre une lettre à la poste oddati pismo na pošto
passer comme une lettre à la poste biti sprejet brez težav, brez zaprek
poster une lettre poslati pismo po pošti
prendre au pied de la lettre dobesedno vzeti
rester, devenir lettre morte ostati, postati mrtva črka
tirer une lettre de change izstaviti menico

Letzte², das, poslednje, zadnje; zadnji; das Letzte aus der Flasche zadnje kaplje iz steklenice; figurativ višek; das ist wirklich das Letzte to je višek/skrajna nesramnost; sein Letztes hergeben napeti vse sile; bis aufs Letzte do zadnjega; bis zum Letzten do kraja, skrajno; do konca; aufs Letzte [gefaßt] gefasst sein biti pripravljen na vse

Leucippus -ī, m (Λεύκιππος) Levkíp

1. kralj v Meseniji, Tindarejev in Afarejev brat, oče Arzinoje, Febe in Hilaejre; Febo in Hilaejro, ki sta bili zaročeni z Afarejevima sinovoma Ido (Idās) in Linkejem, sta ugrabila Dioskura. Idas je v boju ubil Kastorja, Poluks Linkeja, Jupiter pa je s strelo usmrtil Ida: O. Od tod Leucippis -idis, f (Λευκιππίς) Levkípida, Levkipova hči: non sic Leucippis succendit Castora Phoebe Pr., te rapuit Theseus, geminas Leucipidas illi O.

2. Herkulov sin: Hyg.

3. grški filozof okrog l. 500, učenec Zenona iz Eleje, Demokritov učitelj: Ci.

leucocōum -ī, n (sc. vinum) belo koško (= z otoka Kosa) vino (= album Coum H.), mešanica iz suhega vina, belega mošta in jezernice: Plin.

levare

A) v. tr. (pres. lēvo)

1. dvigniti, dvigovati; vzdigniti, vzdigovati:
levare al cielo qcn. pren. koga kovati, povzdigovati v nebesa
levare l'ancora navt. dvigniti sidro, odpluti

2. sneti, snemati; odstraniti, odstranjevati; odpraviti, odpravljati:
levare un divieto odpraviti prepoved
levare le tende oditi; pren. odpovedati se nameri
levare un dente izdreti zob
levare di mezzo qcs. kaj spraviti s poti
levare la fame, la sete nasititi, odžejati
levarsi il pane di bocca per qcn. vse žrtvovati za koga
levarsi una voglia zadostiti želji
levare qcs. dal capo di qcn. kaj komu izbiti iz glave
levarsi di dosso la giacchetta sleči si suknjič
levarsi il cappello odkriti se
levare la seduta zaključiti sejo
levare il saluto a qcn. koga ne pozdravljati več

B) ➞ levarsi v. rifl. (pres. mi lēvo)

1. dvigniti, dvigovati se:
levarsi contro qcn. komu se upreti, vstati zoper koga

2. vstati, vstajati

3. oditi, odhajati; pobrati se:
levarsi di mezzo, dai piedi spraviti se s poti, oditi, pobrati se

4. vziti, vzhajati

C) m knjižno vzhod:
il levare del sole sončni vzhod

levée [ləve] féminin dvig, dviganje; odstranitev, ukinitev, odprava; pospravljanje žetve; zakljuitev; vzetek (pri kartanju); nasip

levée de la séance zaključitev seje
levée des impôts pobiranje davkov
levée des lettres pobiranje pisem iz poštnih nabiralnikov
levée de troupes vojaški nabor
levée de boucliers upor
levée du corps pogreb
levée en masse splošen vpoklic vseh za obrambo domovine sposobnih moških; množičen upor
levée d'un siège prenehanje (opustitev) obleganja
faire la levée izprazniti poštni nabiralnik
faire une levée dobiti vzetek (pri kartanju)
levée d'écrou izpustitev iz zapora
levée d'inventaire inventura
levée du blocus ukinitev blokade
levée des scellés odpečatenje
levée du rationnement ukinitev racioniranja
levée de terre vzpetina, vzpetost