Franja

redonner [rədɔne] verbe transitif zopet, vnovič dati, vedno dajati, nazaj dati, vrniti (udarce); naprej dati, predati; izročiti; prinesti na dan; théâtre zopet igrati; (lov) zopet splašiti; verbe intransitif pasti nazaj (dans v); spet se začeti; znova napasti

se redonner znova se posvetiti (à quelque chose čemu); medsebojno si nazaj dajati
redonner du courage à quelqu'un komu zopet poguma vliti
il redonne dans ses erreurs passées spet zapada v svoje pretekle zmote

re-dormiō -īre (re in dormīre) zopet (spet) (za)spati, še enkrat (za)spati: qui bene concoxit, mane tuto surget; qui parum, quiescere debet, et, si mane surgendi necessitas fuerit, redormire Cels., paulum redormio, deinde ambulo Plin. iun.

réduire* [redɥir] verbe transitif zmanjšati, znižati, reducirati, skrčiti; omejiti (à na); poenostaviti, dovesti ali privesti (à, en do, v); pretvoriti (en v); preračunati (mero, tudi commerce); podvreči, prisiliti, primorati; commerce konvertirati; mathématiques krajšati; odpustiti (osebje)

réduire (en petits morceaux, fragments) razkosati na kose, koščke, delce
se réduire zmanjšati se; poenostaviti se, spremeniti se (en quelque chose v kaj); ukuhati se; omejiti se (à na)
se réduire à rien razbliniti se v nič
réduire en acte, en effet spremeniti v dejstvo
réduire en cendres upepeliti
réduire un dessin, une photographie zmanjšati risbo, fotografijo
réduire au désespoir spraviti v obup
réduire les fractions au même dénominateur pretvoriti ulomke na isti imenovalec
réduire une fracture izravnati zlom
(vieilli) réduire un ennemi, un pays podvreči si sovražnika, deželo
réduire en esclavage, en servitude zasužnjiti
réduire des rebelles ukrotiti upornike
réduire le prix de quelque chose znižati čemu ceno
réduire un jus, une sauce zgostiti (z izparevanjem) sok, omako
réduire un minerai pour en tirer le métal odvzeti rudi kisik za pridobivanje kovin
réduire un texte skrčiti, skrajšati besedilo
réduire à rien, en poussière, en miettes popolnoma uničiti, zmleti v prah, zmrviti
être réduit à rien biti popolnoma brez sredstev
réduire quelqu'un au silence, à l'obéissance, à la raison, à la mendacité prisiliti koga k molku, k pokorščini, spraviti koga k pameti, na beraško palico

refaire* [rəfɛr] verbe transitif zopet, znova narediti; predelati; znova začeti od kraja; popraviti, reparirati, izboljšati, spraviti zopet v red; dušiti, pariti (jed); populaire opehariti, prevarati, ogoljufati (un naif naivneža); ukrasti; verbe intransitif še enkrat razdeliti karte

se refaire priti zopet k moči, opomoči si
se refaire à qe navaditi se zopet na kaj
refaire à neuf predelati, obnoviti
refaire le plein d'essence (automobilisme) oskrbeti se, založiti se z bencinom
(populaire) refaire une montre ukrasti uro
refaire sa vie znova začeti svoje življenje
refaire un voyage ponoviti, napraviti še enkrat (neko) potovanje
je suis refait! ogoljufan sem! prevarali so me!
je suis comme ça, je ne peux pas me refaire tak sem (pač), ne morem se spremeniti
c'est fait et refait to je že davno narejeno
se refaire la santé pozdraviti se

re-fellō -ere -fellī (re in fallere) kaj kot zmotno (napačno) zavrniti (zavračati), ovreči (ovračati), z dokazi pobi(ja)ti, oporeči (oporekati), dokazati (dokazovati) nasprotno: refellito, si poteris Ci., hunc testem meum refelli volo Ci., ut id, quod contra diceretur, refellere possemus Ci., refellere et redarguere mendacium Ci., horum nihil Ter., dicta V., crimen commune ferro V. zatreti, odpraviti.

rē-fert, rē-ferre, rē-tulit (prvotno *id rēs fert „zadeva to prinaša“, „ zadeva tako nanese“, *id mea res fert „moja zadeva to prinaša (tako nanese)“, „meni je (gre) v korist“, „v mojem interesu je“; quid rēs fert? „kaj prinaša (kako nanese) zadeva?“; ko je iz *rēs fert nastala obl. rēfert, so šteli rē za abl. in mu pristavljali meā, tuā, nostrā itd. nam. meă, tuă, nostră itd.; od tod pf. rētulit nam. rēs tulit) stati, biti komu do česa, biti na čem, stati na čem, zaleči, deti (npr. veliko, nič ne deti), biti v prid, biti v korist, koristiti; abs.: bona Seiani ablata, ut in fiscum cogerentur, tamquam referret T. kakor da bi to kaj zaleglo. Stvar, do katere je komu: z ACI: refert nos publica recuperare Ci., abs te ius dici Ci., mutari pabula V.; z inf.: numero comprendere refert V., neque refert videre Ci., retulit non suscepisse Ter.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Iuv., Sen. ph., Plin. iun. idr., quid refert, utrum voluerim fieri an gaudeam factum Ci., refert, consul an dictator an praetor spoponderit L., referre arbitrabatur, cuiusmodi victoria esset futura Auct. b. Afr.; z ut in cj.: Ter. idr., referre videtur, ut, qui fortis erit, sit felicissimus idem Iuv., ut … statum … observemus Col.; z neutr. pron.: hoc refert Pl., Ter., id, quod refert Pl., Ter., Ci. idr.; neklas. s subst. v nom.: magni refert studium atque voluptas Lucr., locorum natura Plin. Oseba ali stvar, kateri je do česa: z abl. meā, tuā, suā, nostrā, vestrā: tuā istuc refert maxume Pl., id meā minime refert Ter., non ascripsi id, quod tuā nihil referebat Ci.; z gen.: Plin. iun., Plin. idr., faciendum aliquid, quod illorum magis quam suā retulisse videretur S., neque refert cuiusquam T., ipsius ducis hoc referre videtur Iuv., plurimum refert compositionis Q.; z dat. (neklas.): quoi rei id te assimulare retulit? Pl., dic, quid referat intra naturae fines viventi, iugera centum an mille aret? H., non referre dedecori, si … T.; z ad in acc.: quam ad rem istuc refert? Pl. Na vprašanje koliko? z gen. pretii (analogno z glag. cene) parvi, magni refert Ci.; večinoma (analogno po glag. interest) z adj. v acc. neutr.: quid, multum, plus, plurimum, nihil, nimium idr.: Ci. idr.; tudi z adv.: maxime Pl., minime Ter., refert magno opere id ipsum Ci.

re-ficiō -ere -fēcī -fectum (re in facere) še enkrat (znova, na novo) delati, narediti, napraviti: ea, quae sunt amissa, reficere C., testamentum Icti., arma, tela S.; occ. še enkrat za kaj narediti, zopet (znova, ponovno) (iz)voliti, zopet (znova, ponovno) izbrati, izpostaviti: lex de tribunis pl. reficiendis Ci., aliquem consulem r. L., Sen. ph., tertio tribunus pl. refectus Aur., rex pulsus ac rursus refectus T.

2. popraviti, napraviti kaj tako, kakršno je bilo, postaviti v prejšnje stanje, obnoviti (obnavljati), prenoviti (prenavljati), zopet narediti, zopet (ponovno) zgraditi: sedem Iovis, muros dirutos V., murum L., naves, classem, pontem C., exercitum L. ali copias C. izpopolniti, dopolniti, popolniti, cloacam Icti., semper refice (sc. pecus) V. nadomesti, zopet obnovi, aedem Cereris in melius et in maius Plin. iun. polepšati in povečati, ordines L. urediti, flammam O. ali ignes Petr. zopet vžgati, saucios S. zdraviti, faciem V.; metaf. (na telesu in duši) popraviti, (o)krepiti, (o)krepčati, (o)jačiti, (o)jačati (ojačevati), utrditi (utrjevati), (o)čvrstiti, (p)oživiti ((p)oživljati): Cu., Plin. iun., Ap. idr., se Ci., unum diem opperitur ad reficienda iumenta N. da bi se odpočila, exercitum ex labore C. ali fessum militem L., Cu. vojski (vojakom) dati odpočiti se, vojski (vojakom) omogočiti počitek, cadentes venas vino Sen. ph., vires cibo L., ex vulnere refici Sen. ph., T. okrevati, ozdraveti, ab iactatione maritima refici L. zopet priti k moči, okrepiti se, Lacedaemonii se numquam refecerunt N. si niso nikdar več opomogli, si paulum res essent refectae N. ko bi bila država zopet prišla k moči, me recreat et reficit Pompei consilium Ci. mi daje moč, reficite vos, iudices Ci. ojačite se, reficere terras Plin., saltūs reficit roscida luna V., Aurora refecit herbas H.

3. dobi(va)ti, preje(ma)ti, izkupiti, iztržiti dohodek (izkupiček) iz (od) česa: sumptum Varr. dobiti stroške povrnjene, poravnati, impensas belli alio bello Iust. poravnati, pecuniam ex venditionibus Icti., tantum ex possessionibus Ci., quod ex praeda refectum est, militi divisum L. izkupiček (izkupilo) iz plena.

4. napraviti, narediti: quod olei reficitur Varr., poëmata reficere Ap. zlagati, pisati.

réfléchir [-šir] verbe transitif, physique odbijati, odsevati; figuré izžarevati; verbe intransitif, figuré premišljevati, pomisliti (à, sur quelque chose na kaj, o čem)

le miroir réfléchit l'image de l'objet zrcalo odseva sliko predmeta
réfléchir mûrement sur quelque chose zrelo premisliti kaj, o čem
se réfléchir odsevati, zrcaliti se (dans v)
après avoir mûrement réfléchi po zrelem premisleku
réfléchissez mûrement! dobro (si) premislite!
je réfléchirai, je demande à réfléchir bom (še) premislil
agir sans réfléchir ravnati, delati brez premisleka
les arbres se réfléchissent dans l'eau tranquille drevesa se zrcalijo v mirni vodi

reflexionar premišljati, pomisliti

tiempo para reflexionar čas za premislek
reflexionar entre sí premišljevati pri sebi

refocilar okrepčati, poživiti; zabavati, razveseljevati

refocilarse kratkočasiti se, zabavati se; privoščiti si

reforzar [z/c] ojačiti; poudariti

reforzarse opomoči si, opogumiti se

re-frāgor -ārī -ātus sum (re in frāgor) (naspr. suffragor) glasovati proti komu, nasprotovati, upreti (upirati) se komu, čemu, protiviti se, zoprvati: petenti refragari Ci., honori eius L., illa lex petitioni tuae refragata est Ci. nasprotuje; z zanikanim finalnim stavkom: cum iis pars optimatium refragabatur, ne aut promissa civitatibus a Pompeio aut bene meritis praemia ad arbitrium eius persolverentur Vell.; pren.: cui non refragatur ingenium Q. ne stoji na poti, ne ovira, lactuca refragatur Veneri Plin.; abs.: si cetera non refragantur Plin. iun. ni v napoto, si materia non refragetur Plin. iun.

refregar [g/gu, -ie-] drgniti, treti; figurativno očitati

refregar por los hocicos (fig) pod nos dati
refregarse los ojos oči si meti

refrescar [c/qu] osvežiti (se), (o)hladiti (se); obnoviti; spet k sebi priti

refrescar la memoria osvežiti si spomin
refrescar con hielo z ledom ohladiti
refrescarse osvežiti se, ohladiti se

re-frīgerō -āre -āvī -ātum (re in frīgus)

I. trans.

1. (s)hladiti, ohladiti (ohlajati, ohlajevati) (naspr. calefacere, incendere): Ca., Col., Plin., Varr. idr., stella Saturni refrigerat Ci., ignis in aquam coniectus refrigeratur Ci., membra undā refrigerare O., se Cels.; subst. pt. pr. refrīgerantia -ium, n sredstva za hlajenje, hladila, ohladki: Cels.

2. metaf.
a) vzeti (jemati) zanimanje (gorečnost, vnemo, ogenj), v pass. ohladiti (ohlajati, ohlajevati) se, omrzniti, (o)mrtveti, popustiti (popuščati), (pre)neha(va)ti, izgubiti (izgubljati) se: testem urbane dicto refrigerare Q. s premetenim govorniškim zasukom potreti = politi z mrzlo vodo, dati hladen tuš, accusatio refrigerata Ci., refrigerato sermone hominum Ci., aegre perlegit refrigeratus a semet ipso Suet. ker si je sam oslabil pohvalo (s tem da se je pogosto glasno zasmejal).
b) prevod gr. ἀναψύχειν τινά (po)nuditi (ponujati) (o)krepčilo ((o)krepilo, krepčalo, olajšanje, olajšavo): Tert. —

II. intr. shladiti se, ohladiti se, omrzniti: cum (sc. olla) refrigeraverit Plin. Val.

refuser [rəfüze] verbe transitif odkloniti, ne sprejeti, odbiti, zavrniti, ne priznati, odreči, vreči (un candidat kandidata na izpitu); technique ne (hoteti) več delovati, funkcionirati

se refuser odkloniti, braniti se (à faire quelque chose kaj napraviti); ne si privoščiti, odrekati se čemu
refuser un cadeau, un pourboire, une invitation, une offre odkloniti darilo, napitnino, povabilo, ponudbo
refuser obéissance odreči pokorščino
refuser sa porte à quelqu'un koga ne sprejeti
ne refuser aucun truvail nobenega dela se ne ogibati, se ne bati
refuser d'obéir, de payer ne hoteti ubogati, plačati
refuser tout net gladko odbiti
le couteau, la plume, le pieu refuse nož ne reže, pero ne piše, kol se ne da zabiti
il a été refusé à son baccalauréat bil je odklonjen pri maturi
cela ne se refuse pas to ni, da bi odklonili
il ne se refuse rien! on se ničemur ne odreče, si vse privošči!
il se refuse tout plaisir on si ne privošči najmanjše zabave
ce cheval refuse (l'obstacle) ta konj se ustavi pred zapreko, je noče preskočiti
se refuser à l'évidence ne se pustiti prepričati

re-fūtō -āre -āvī -ātum (prim. cōn-fūtō)

1. odbi(ja)ti, nazaj (po)gnati, nazaj tirati, nazaj tiščati, odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati): nationes bello Ci.

2. metaf.
a) odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči (zametati), zaničevati, ne marati: virtutem aspernari ac refutare Ci., cupiditatem alicuius Ci., clamorem Ci., vitam S. fr.
b) kako trditev zavrniti (zavračati) kot napačno = ovreči (ovračati), spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti), zanikati (zanikovati, zanikavati), ne prizna(va)ti: quae a me dicta sunt, non refutabis Ci., oratio re magis quam verbis refutata Ci., Fors dicta refutet ! V. Usoda, odvrni … = Usoda, ne zadeni … !; pesn. z ACI: si quis corpus sentire refutat Lucr.

regalar podariti, dati; obdariti; pogostiti; negovati; ljubkovati, božati; zabavati, veseliti

regalar los oídos, regalar el oído laskati se, dobrikati se, komu povšeči govoriti
regalarse privoščiti si, uživati
regalarse en dulces recuerdos prepustiti se sladkim spominom

regalare v. tr. (pres. regalo)

1. podariti, darovati:
regalare le proprie energie pren. zapravljati svoje sile, svoja prizadevanja
regalarsi un po' di riposo šalj. privoščiti si majhen oddih

2. podariti, poceni prodati

3. nareč. obdariti, obdarovati (koga)

regarder [rəgarde] verbe transitif (po)gledati, motriti, zreti; smatrati, imeti za; upoštevati, vzeti v premislek, uvaževati, ozirati se na, gledati na; tikati se, zadevati; stati, ležati nasproti (quelque chose čemu); verbe intransitif videti, gledati (par la fenêtre skoz okno); čislati, pripisovati veliko vrednost (à quelque chose čemu)

vous ne m'avez pas regardé (familier) ne računajte name!
quand il achéte, il n'y regarde pas kadar kupuje, ne gleda na denar, na izdatke
regarder avec convoitise poželjivo gledati, škiliti na
regarder quelqu'un comme une bête curieuse nesramno koga gledati
regarder à la dépense varčevati z izdatki, gledati na izdatke
regarder quelqu'un dans le blanc des yeux ostro koga pogledati
regarder derrière soi nazaj pogledati
regarder du coin de l'œil, à la dérobée, par en-dessous skrivaj pogledati
y regarder à deux fois dobro si premisliti
regarder en face, fixement strmeti (quelqu'un v koga)
regarder le danger en face pogumno zreti nevarnosti v obraz
regarder de haut en bas pogledati od glave do nog, od vrha do tal
il ne regarde que son intérêt on gleda le na lastno korist, na lasten interes
regarder aux mains de quelqu'un (figuré) gledati komu na prste
regarder de près od blizu motriti, figuré točno paziti na
ne pas y regarder de trop près zatisniti eno oko
regarder de travers (figuré) postrani, grdo (po)gledati
il ne faut pas y regarder de si près tega ni vzeti tako natančno
se contenter de regarder le opazovati
(familier) regardez voir! poglejte no!
cela ne me regarde pas to me ne tiče, mi ni mar, me ne briga, ni moja stvar
se regarder comme le centre de l'univers smatrati se za središče sveta
il ne s'est pas regardé sebe ne vidi (ima sam napake, ki jih očita drugim)
un chien regarde bien un évêque (proverbe) še pes (lahko) škofa pogleda