Franja

pobìjāč -áča m v zemljo zabit kol, drog

poche [pɔš] féminin žep; vreča (za žito); vrsta lovilne mreže; ptičja golša; solznik, solzna vrečica; militaire vdor, vrzel v fronti, žep

argent masculin de poche žepnina
livre masculin de poche knjiga žepnega formata
les mains dans les poches (figuré) z rokami v žepu, brez dela, brez truda
théâtre masculin de poche sobno gledališče
acheter chat en poche kupiti mačka v žaklju
avoir de l'argent plein les poches biti zelo bogat
avoir quelque chose en poche imeti kaj v žepu, v definitivni lasti
n'avoir pas sa langue dans sa poche biti odrezav
n'avoir pas les yeux dans sa poche radovedno gledati
colmater, verrouiller une poche (militaire) zamašiti, zapahniti, zadrgniti vrzel na fronti
connaître comme sa poche dobro poznati
en être de sa poche (familier) biti ob svoj denar, izgubiti svoj denar
c'est dans la poche (figuré) to je lahko
faire une poche (militaire) vdreti, napraviti žep
mon veston fait des poches moj suknjič dela močne gube
faire les poches de quelqu'un brskati komu po žepih; vzeti mu, kar ima v žepih
mettre son drapeau dans sa poche ne odkrito povedati, kar mislimo
mettre quelqu'un dans sa poche (familier) imeti popolno last nad kom
se mettre dans la poche de quelqu'un držati se koga kot klop
payer de ses poches (familier) plačati iz svojega (lastnega) žepa
mettre son amour-propre dans sa poche odreči se svojemu samoljubju
se remplir les poches napolniti si žepe, nepošteno obogateti

pocher [pɔše] verbe transitif potopiti v vročo tekočino; narisati z nekaj potezami

pocher un œil à quelqu'un udariti koga močnó po očesu
pocher des œufs (s)kuhati zakrknjena jajca

pocket² [pɔ́kit] prehodni glagol
vtakniti v žep
figurativno prisvojiti si
figurativno pogoltniti (žaljivko), potlačiti (ponos)
vojska obkoliti; spraviti biljardno kroglo v luknjo
ameriško, politika uporabiti veto

to pocket an insult pogoltniti žaljivko
to pocket one's pride ponižati se, potlačiti ponos

pocketable [pɔ́kitəbl] pridevnik
ki se lahko spravi v žep

počétkom prisl. v začetku: početkom smo se dobro razumijevali

počétkom predl. z rod. v začetku: početkom zime, prošlog stoljeća

pòčistiti -īm
1. počistiti, posnažiti, osnažiti
2. pomesti: neka svaki prvo počisti pred svojim pragom
3. ekspr. pospraviti; pojesti: jedva se dva-tri puta mašiše i već počistiše sir i krompire
4. ekspr. pognati v beg: nas začas počistiše, slistiše, pogaziše
5. skopiti, kastrirati: odmah s proljeća pozovi štrojača da prasce počisti; počistiti ždrijepca, ždrepca

počìtlučiti -īm spremeniti kmečko zemljo v čitluk

podagra [pɔ́dəgrə] samostalnik
medicina protin v nogah, podagra

podbòčiti pòdbočīm
I. podpreti: podbočiti kuću da ne padne
II. podbočiti se podbočili se, upreti roke v boke

podbočívati podbòčujēm
I. podpirati
II. podbočivati se podbočevati se, upirati roke v boke

pòdbōj -oja m
1. okenski okvir, vratni podboj
2. tla v staji, v hlevu, steptana ilovica
3. žulj, otiščanec

podèstāt -áta m (it.) dial., zgod. mestni načelnik v dalmatinskih mestih pod Benečani

podijèvati pòdijevām (ijek.), podévati pòdēvām (ek.)
1. zdajati, zapraviti: kud si podijevao tolike novce
2. devati v kopice: podijevati sijeno, seno

podistico agg. (m pl. -ci) šport v zvezi s hojo, s tekom:
gara podistica di marcia tekmovanje v (hitri) hoji
corsa podistica tek

pòdjaznica ž dial. njiva v podjezju

podječáčiti se -djèčāčīm se (ijek.), podečáčiti se -dèčāčīm se (ek.) priti v deška leta

pòdjenuti -nēm (ijek.), pòdenuti -nēm (ek.)
I.
1. dati: kud si podjenuo tolike novce
2. deti v kopice: podjenuti sijeno, seno
3. začeti: podjenuti kavgu začeti prepir
II. podjenuti se dati se: ne znam kud da se podjenem od dosade

podjèvōjčiti se -īm se (ijek.), podèvōjčiti se -īm se (ek.) priti v dekliška leta: škrinju su tu nosile četiri djevojke, mlade i tanke, tek istom što se podjevojčile