Franja

lentēscō -ere (—) (—) (incoh. iz lentus)

1. posta(ja)ti lepljiv (lepek, židek); posta(ja)ti prožen, upogljiv, gibek: Col., Plin., sed (sc. tellus) picis in morem ad digitos lentescit habendo V., sucinum in picem resinamve lentescit T.

2. metaf. (o)slabeti, (o)pešati, pojemati, popustiti (popuščati), odneha(va)ti, preneha(va)ti, odleči (odlegati): lentescunt tempore curae O.; o osebi: non torpenti lentescit affectu Ambr.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

leō¹ -ōnis, m (izpos. iz gr. λέων, gen. λέοντος, kar je verjetno povzeto iz semit., sor. s hebr. lâbî', asir. labbu, egipč. labu lev; prim. sl. lev = hr. lȁv = stvnem. lēwo, lẹwo, louwo = nem. Löwe; prim. še lat. lea, leaena)

1. lev: Lucr., Val. Max., Sen. ph., Plin. idr., l. acerrimus N., Corn., jezen, razdražen, jar, divji, ferus, fulvus, hirsutus, iracundus O., vis leonis Ci., leo femina Pl. fr. levinja; leo = levinja: ceu saeptus in arto dat catulos post terga leo Val. Fl., citius me tigris abactis fetibus orbatique velint audire leones Stat.; apel. lev = smel, pogumen, hraber, srčen človek: domi leones, foras vulpes Petr., in pace leones, in proelio cervi Tert., in praetoriis leones, in castris lepores Sid.

2. meton. levja koža, levína: aptans umeris capitique leonem Val. Fl.

3. metaf.
a) Lēo (lēo) ozvezdje Lev (23. julija stopi sonce v znamenje Leva in se začno pasji dnevi): iam Procyon furit et stella vesani Leonis H., ubi gratior aura leniat et rabiem canis et momenta leonis H., violentus Leo O., cum sol in leone sit Plin., ardentissimo autem aestatis tempore exoritur caniculae sidus sole primam partem leonis ingrediente Plin.
b) lev, vrsta rakov: cancrorum genera … leones et alia ignobiliora Plin.
c) bot. neka rastl., menda zajček, odolín, žabica (prim. tudi antirrhinum): Col. poet.; enako: ora leonis feri Col. poet.
d) Leōnēs levi, svečeniki perzijskega božanstva Mitre (Mithrās ali Mithrēs): Tert.

leopard [lépəd] samostalnik
zoologija leopard

American leopard jaguar
hunting leopard gepard
black leopard črni panter
snow leopard tibetanski ali sibirski snežni panter
leopard cat bengalska mačka
figurativno can the leopard change his spots? značaj se ne spreminja, iz svoje kože ne moreš

lepenk|a [é] ženski spol (-e …) die Pappe, der Papp(en)deckel; (čevljarska Schuhpappe, kartonažna Kartonagepappe, ročno izdelana Handpappe, stisnjena Hartpappe, strešna Dachpappe, Teerpappe, trda Hartfaserpappe, valovita Wellpappe)
izdelek iz lepenke die Papparbeit
streha iz strešne lepenke das Pappdach
tulec iz lepenke die Papphülse
valovitost lepenke die Flute

lepénka carton moški spol

pokatranjena strešna lepenka carton goudronné (ali bitumé)
škatla iz lepenke boîte en carton
valovita lepenka carton ondulé

lepénka (-e) f cartone:
škatla iz lepenke scatola di cartone
strešna lepenka carta catramata, bitumata
valovita lepenka carta ondulata

lepénka cartón m

škatla iz lepenke caja f de cartón
tovarna lepenke fábrica f de cartonajes
valovita lepenka cartón ondulado

lepista: Naev. fr., Varr., P. F. ali lepesta: Varr. (napačno lepasta) -ae, f (po Varr. sab. beseda (verjetno s sab. l = d), sor. ali izpos. iz gr. δέπας, δέπαστρον, δεπέστρα čaša; po drugih (a manj verjetno) izpos. iz gr. λεπάστη ali λεπαστή latvičast pitnik) čaš(ic)a, kup(ic)a, lonček, posodica, kozarec.

lepidōtis -tidis, f (iz gr. λεπιδωτός luskav) lepidótida, nam neznan dragulj: Plin.

lepílo (-a) n

1. colla:
lepilo dobro drži la colla tiene, attacca, fa presa
mizarsko lepilo colla forte, da falegname, cervona
rastlinsko, živalsko lepilo colla vegetale, animale
naravna, sintetična lepila colle naturali, sintetiche
filat. brazdasto lepilo collatura
dekstrinsko, kazeinsko lepilo colla alla destrina, alla caseina
hladno, toplo lepilo colla a freddo, a caldo
lepilo iz škroba colla all'amido

2. pellicola (di colla)

les [é] moški spol (-a, ni množine) das Holz (vrste barvilni Farbholz, brinov Wacholderholz, čelni Hirnholz, češnjev Kirschbaumholz, Kirschholz, četrtinski Kreuzholz, debel Starkholz, dogarski Daubenholz, dolg Langholz, droben Schwachholz, gradbeni Bauholz, Kantholz, grenki Quassiaholz, grmovni Strauchholz, iglavcev Nadelholz, jamski Grubenholz, kakovosten Qualitätsholz, kolarski Wagnerholz, koreninski Wurzelholz, kostanjev Kastanienholz, kratki Kurzholz, kriv Krummholz, ladijski Schiffbauholz, listavcev Laubholz, lipov Lindenholz, lisast Maserholz, lupljen Schälholz, masivni Vollholz, mehki Weichholz, mladi Grünholz, neobdelan Rohholz, obdelan Handelsholz, obdelovalni Nutzholz, okrogli Rundholz, odpadni Abfallholz, oljkov Olivenholz, opažni Plankenholz, plavljen Treibholz, Triftholz, plemenit Edelholz, Wertholz, plutasti Korkholz, polni Ganzholz, polovični Halbholz, pozni Spätholz, požarni Brandholz, prostorninski Schichtholz, resonančni Klangholz, Tonholz, agronomija in vrtnarstvo rodni Fruchtholz, Tragholz, kriv Knieholz, rožni Rosenholz, rumeni Gelbholz, slepi Kernholz, slojni Schichtholz, smolnat Kienholz, sodarski [Faßholz] Fassholz, tenzijski Zugholz, tlačen Druckholz, trd Hartholz, večplastni Lagenholz, vejnat Astholz, vezan Sperrholz, vlakninski Faserholz, žagan Schnittholz, železni Eisenholz, za cepljenje Spaltholz, za drogove Mastenholz, za furnir Furnierholz, za obdelavo Werkholz, za papir Papierholz, za rezbarjenje Schnitzholz, za sekanice Knüppelholz)
neobdelan les unbearbeitetes Holz
splavljeni les geflößtes Holz
sprhneli les der Mulm
top/merkantilen les wahnkantiges/baumkantiges Holz
rezan les die Schnittware, das Schnittholz
…lesa/v les/za les Holz-
(barva die Holzfärbung, brusilnica tehnika die Holzschleifanlage, cena der Holzpreis, dobavitelj der Holzlieferant, kos das Holzstück, plavljenje die Holztrift, die Holzflößung, poraba der Holzverbrauch, posek der Holzabhieb, predelava die Holzverarbeitung, sečnja/sekanje der Holzschlag, die Holzfällung, skladovnica der Holzstoß, der Holzstapel, splavarjenje die Holzflößerei, spravilo die Holzbringung, die Holzabfuhr, struktura die Holzstruktur, suha destilacija die Holzverkohlung, sušenje die Holztrocknung, tat der Holzdieb, tatvina der Holzdiebstahl, transport der Holztransport, trdnost die Holzfestigkeit, vlaka za spravilo der Holzabfuhrweg, vlažnost die Holzfeuchtigkeit, vrsta die Holzart, zaščita der Holzschutz; v les tehnika vžiganja die Holzbrandtechnik, vrezovanje navojev v les das Holzgewindeschneiden; za les zaščitno sredstvo das Holzschutzmittel, der Holzschutz, lepilo der Holzleim, lužilo die Holzbeize)
zbirališče lesa der Polter
zveriženje lesa das Verwerfen, die Verwerfung
podoben lesu holzartig
potrebe po lesu der Holzbedarf
čez les:
biti (malo) čez les figurativno eine Meise haben, einen Knall haben, nicht so recht klug sein
iz lesa:
izdelek iz lesa die Holzarbeit
figurativno iz istega lesa vom gleichen Holz, aus dem gleichen Holz geschnitzt
z lesom:
bogat z lesom holzreich
gradnja z lesom der Holzbau
obložen z lesom holzverkleidet
opažen z lesom holzgetäfelt
trgovec z lesom der Holzhändler
trgovina z lesom der Holzhandel
| ➞ → gadov les, kačji les, pasji les

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

lesen (las, gelesen)

1. Geschriebenes: brati, prebrati, čitati, prečitati; an Hochschulen: predavati; im Parlament: razpravljati o; Korrektur lesen delati korekture; Gedanken lesen brati misli; die Messe lesen brati mašo; in/von den Augen usw.: prebrati iz oči itd.; sich gut lesen dobro zveneti, dobro izzveneti; jemandem die Leviten lesen brati (komu) levite, brati (komu) kozje molitvice

2. Trauben, Beeren usw.: trgati, obirati; Erbsen, Bohnen usw.: prebirati, prebrati; Ähren lesen pobirati

leskov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ mogyoró
2. (izdelan iz lesa leske) ▸ mogyorófa

lesna volna ženski spol die Holzwolle
plošča iz lesne volne die Holzwolleplatte

lesson¹ [lesn] samostalnik
lekcija, naloga; učna ura, pouk (tudi figurativno)
figurativno lekcija, graja
cerkev nauk
množina učenje, študij

to give (take) lessons dajati (jemati) učne ure
this was a lesson to me to me je izučilo
let this be a lesson to you naj ti bo to v pouk
to teach (ali read) s.o. a lesson učiti koga kozjih molitvic
cerkev first lesson (brani) odlomek iz stare zaveze
cerkev second lesson (brani) odlomek iz nove zaveze
cerkev proper lesson dnevu primeren odlomek iz sv. pisma

léstev, léstva escalera f (de madera); escala f

lestev iz vrvi escala de cuerda
naskakovalna lestev escala de asalto
požarna lestev escala de bomberos
reševalna lestev escala de salvamento
postaviti lestev ob zid apoyar una escalera contra una pared
povzpeti se po lestvi subir por una escalera

lesti [é] (lezem) zlesti

1. (plaziti se) človek, žival: kriechen, (izpod postelje unter dem Bett herauskriechen, figurativno iz postelje aus dem Bett/aus den Federn kriechen); po čem: (etwas) entlangkriechen

2. (počasi se premikati) kolone, vozila: schleichen, dahinschleichen, sich kriechend vorwärts bewegen; im Schneckentempo fahren

3. (plezati) klettern (na drevo auf den Baum, skozi okno beim Fenster heraus/herein/hinaus/hinein)

4. obleka, nogavice, nahrbtnik: rutschen

5. (polzeti) znoj, tla …: fließen

6.
lesti po telesu prijetna toplota, utrujenost, bolečina ipd.: sich (langsam) ausbreiten

7.
lesti nekam kriechen, katzbuckeln
lesti v rit in den Hintern/Arsch kriechen

8.
lesti skupaj od starosti ipd.: schrumpfen
oči lezejo Xu skupaj X kann die Augen kaum noch [offenhalten] offen halten, X fallen die Augen zu
lesti narazen od debelosti: [auseinandergehen] auseinander gehen
geografija lesti narazen/vsaksebi [auseinandererdriften] auseinanderdriften

lésti (lezem) to creep; to trail; to crawl; to move slowly, to walk slowly

lésti na drevo to climb a tree
lésti iz jajca (izvaliti se) to hatch
to vino leze v glavo this wine turns one's head
lésti v dolgove to incur debts
vse, kar leze in gre, je bilo tam all the world and his wife were there