Franja

masse¹ [mas] féminin (brezoblična) masa, gmota; teža; (velika) množina, kup; skupnost, celota; vsota, (radio) zemlja; (skupna, društvena, obratna) blagajna; populaire garanje, delo

la masse, la grande masse de večina
de toute sa masse z vso svojo težo
en masse množično, masovno, v trumah, v velikem številu; vsi hkrati; v celoti
masse active, passive (commerce) aktiva, pasiva
masse atomique, moléculaire atomska, molekularna teža
masse de la faillite konkurzna masa
masse de manœuvre (militaire) operativne rezerve
les masses laborieuses delovne množice
fabrication féminin, production féminin en masse masovno izdelovanje, masovna proizvodnja
manifestation féminin de masse masovna manifestacija
meurtre masculin en masse množičen umor
il n'y en a pas des masses (familier) tega ni mnogo, tega ni na pretek
tomber, s'affaisser, s'écrouler comme une masse pasti, zrušiti se, zgruditi se ko klada
venir en masse à une réunion množično priti na zborovanje

massue [masü] féminin kij, buzdovan

argument masculin massue zelo prepričljiv argument (ki mu ni moči ugovarjati)
coup masculin de massue (figuré) težak, brutalen, hud udarec; nepričakovan in katastrofalen dogodek
la nouvelle de l'attentat fut un véritable coup de massue novica o atentatu je bila strahoten udarec (dogodek)
faire de sa têle massue hoteti z glavo skozi zid, riniti z glavo v zid
j'étais comme ayant reçu un coup de massue (figuré) bil sem, kot da bi me bil nekdo s kolom udaril po glavi

mást (-í) f

1. (živalska) grasso:
svinjska mast strutto, grasso di maiale

2. kem. grasso:
pren. namazati koga z brezovo, leskovo mastjo picchiare uno di santa ragione, spianare a uno la gobba
teh. briketna mast grasso lubrificante

mastic [mastik] masculin zamazka, kit, lepilo; mastiks, dišavna smola

mastic à greffer dievesni vosek
mastic à la chaux porcelanska zamazka
mastic de(s) vitrier(s) steklarska zamazka

mastodonte [-stɔdɔ̃t] masculin, zoologie mastodont; zelo debel, korpulenten človek; ogromno vozilo

mastodonte de la route cestna pošast (ogromen avto)

máša (religija) messe ženski spol

črna maša messe des morts, messe mortuaire, (messe de) requiem moški spol
nova maša première messe d'un prêtre
peta (tiha) maša messe chantée (basse)
slovesna, velika maša grand-messe ženski spol, messe solennelle
velika maša (praznik) l'Assomption ženski spol
brati mašo dire (ali célébrer) la messe, officier

máša (-e) f

1. rel. messa:
opraviti mašo celebrare la messa
iti k maši andare alla messa
črna maša messa funebre, da requiem
nova maša prima messa, messa novella
slovesna maša messa solenne, cantata
tiha maša messa piana, bassa
zlata maša cinquantesimo del sacerdozio

2. muz. messa

3. pog.
mala maša (mali šmaren) Annunciazione della Vergine
velika maša (veliki šmaren) Maria Assunta

4. gotova maša pog. (za poudarjanje trditve)
tako bo in gotova maša faremo così, punto e basta

máša misa f

črna maša misa de requiem (ali de difuntos)
nova maša primera misa
péta (tiha) maša misa cantada (rezada)
vélika maša misa mayor (ali solemne)
biti pri maši oír misa
brati mašo decir (ali celebrar) la misa

maščevánje (-a) n vendetta; ekst. knjiž. nemesi:
kovati, kuhati maščevanje tramare la vendetta
zverinski zločin, ki kliče po maščevanju un delitto atroce che chiama vendetta
krvno maščevanje vendetta del sangue

mašineríja (-e) f pog. macchine; meccanismo:
birokratska mašinerija la macchina dell'amministrazione

mašíti (-ím)

A) imperf. ➞ zamašiti

1. tappare, turare; zeppare:
mašiti luknje tappare i buchi
mašiti rano tamponare la ferita
mašiti luknje v obleki rattoppare il vestito
pren. mašiti si ušesa in oči pred resnico chiudere orecchie e occhi davanti alla (più evidente) realtà, non arrendersi all'evidenza dei fatti
pren. mašiti luknje, vrzeli colmare le lacune
mašiti s trskami sverzare
mašiti z vložki tassellare

2. pigiare, stipare, ficcare, riempire

3. pog. pren. mettere insieme, pasticciare, fare:
celo popoldne je mašil nalogo è stato tutto il pomeriggio dietro a raffazzonare il compito

B) mašíti se (-ím se) imperf. refl.

1. mangiare, ingollare:
mašiti se z jedjo ingollare il cibo

2. (tlačiti se) pigiarsi

matador [-tadɔr] masculin bikoborec, ki zada biku smrtni sunek; figuré, familier visoka oseba, imenitnik, odličnik

matador de la finance finančni mogočnik, mogotec

matar ubiti, umoriti, zaklati, ustreliti (divjad); ugasiti, pogasiti, utešiti (žejo); zelo nadlegovati, mučiti; uničiti

matar la cal apno gasiti
matar el frío mraz premagati, ogreti se
matar de gusto a alg. komu nepričakovano veselje napraviti
matar las horas, matar el tiempo čas ubi(ja)ti
matar a puñaladas do smrti zabosti, zaklati
matar el sello žigosati znamko (kolek)
ser el mata la araña de alg. koga zelo nadkriljevati
matar el sueño spanec premagati
a mata caballo bežno, površno
mátalas callando potuhnjenec, hinavec
estar a matar con alg. biti s kom v hudem sovraštvu
¡que me maten! naj me ubijejo za to! (pri zatrjevanju)
matarse ubiti se, usmrtiti se; poginiti; zgarati se

matassa f

1. štrena, predeno, pramen; klobčič:
arruffare la matassa zmešati štreno (tudi pren.);
dipanare la matassa odmotati štreno (tudi pren.);
avere il bandolo della matassa pren. držati konce v roki

2. pren. klobko, zaplet:
reggere la matassa biti zvodnik

3. elektr. navitje (na statorju ali rotorju)

matematica f

1. matematika:
matematica applicata uporabna matematika
matematica elementare elementarna matematika
matematica pura čista matematika

2. pren. logika, neizpodbitno sklepanje:
se la matematica non è un'opinione šalj. če točno sklepamo

máteren (de la) mère, maternel

materni jezik langue maternelle
materne prsi (nedra) sein moški spol maternel (ali de la mère)
(agronomija) materna rastlina plante ženski spol mère

matériau [materjo] masculin, technique (gradbeni) material

la pierre est un matériau kamen je gradivo

matériel, le [-rjɛl] adjectif materialen, gmoten, tvaren, snoven; telesen; stvaren, dejanski, realen; materialističen

biens masculin pluriel matériels materialne dobrine
difficultés féminin pluriel matérielles materialne težave
dégâts masculin pluriel matériels materialna škoda
preuves féminin pluriel matérielles otipljivi dokazi
fait masculin matériel dejansko stanje
avoir la matérielle (assurée) imeti dovolj sredstev za življenje
avoir des soucis matériels imeti materialne skrbi
commettre une erreur matérielle zagrešiti formalno napako

matêrija matière ženski spol , substance ženski spol ; (učna ali druga snov) matière, sujet moški spol , contenu moški spol

mrtva (živa) materija matière inanimée ali inerte (vivante)
spreminjanje materije transmutation ženski spol de la matière

matêrija (-e) f

1. (snov, tvar) materia (tudi fiz., filoz. ):
zakon o stalnosti energije in materije la legge sulla continuità di energia e materia

2. (učna snov; vsebina) materia:
ponavljati vso materijo ripassare tutta la materia