Franja

plȍdina ž (češ.)
1. sadež: trgovina poljskih plodina trgovina s poljskimi pridelki, sadeži
2. anat. izrojeni plod v maternici, mola
3. anat. plodilo: plodina magarca, konja, bika
4. bot. snet: plodina na žitu

plȏjka ž
1. okrogla kamnitna ploščica, ki jo v določeni oddaljenosti mečejo v drug kamen (otr. igra)
2. past za lov na ptiče: napravio sam -u iznad rupe u kamenu
3. bot. površina lista, lamina

plongeoir [plɔ̃žwar] masculin, sport stolp, deska za skoke v vodo

plongeon [plɔ̃žɔ̃] masculin, sport skok v vodo na glavo; zoologie ponirek

plongeons du tremplin, du haut vol skoki (v vodo) s skakalne deske, s stolpa
plongeon avec double saut périlleux skok (v vodo) z dvojnim saltom
faire le plongeon (figuré) potopiti se, izginiti; zaiti v težave
faire, piquer un plongeon skočiti na glavo v vodo
le goal fit un plongeon pour bloquer le ballon vratar se je vrgel na tla, da bi zaustavil žogo
plongeon de départ startni skok v vodo
plongeon sur distance podvodno plavanje (na razdaljo); familier (globok) poklon

plonger [plɔ̃že] verbe transitif potopiti, pogrezniti; zasaditi, vtakniti (dans v); verbe intransitif potopiti se, pogrezniti se, skočiti v vodo; strmoglaviti; gledati z višine navzdol

se plonger (figuré) poglobiti se, zatopiti se
plonger du haut du tremplin skočiti (v vodo) s skakalne deske
l'avion plongea sur son objectif letalo je strmoglavo poletelo na svoj cilj
plonger ses regards dans upreti svoje poglede v
regard masculin qui plonge pogled, ki plava v globino
plonger un poignard dans le cœur zasaditi bodalo v srce
se plonger dans la douleur popolnoma se predati bolečini
être plongé dans le sommeil biti pogreznjen v globoko spanje

plongeur, euse [plɔ̃žœr, öz] adjectif potapljaški; masculin potapljač; sport skakalec v vodo; pomivalec posode, krožnikov; pluriel, zoologie potapljavci

cloche féminin de plongeur potapljaški zvon

plot² [plɔt]

1. prehodni glagol
napraviti načrt, planirati, zasnovati; načrtati, napisati, registrirati (priprava); grafično prikazati; trasirati, zakoličiti; razkosati zemljišče, parcelirati (out)
kovati spletke, snovati zaroto; razviti, razplesti, zasnovati (roman, dramo)

2. neprehodni glagol
sodelovati v zaroti, zarotiti se (against proti)

ploy [plɔ́i]

1. samostalnik
ekspedicija, podvig, početje

2. neprehodni glagol
vojska skrajšati fronto, prevrstiti se v kolono

plug¹ [plʌg] samostalnik
čep, zatik, klin, moznik, zamašek; (zobna) plomba
elektrika vtikalo, vtikač; avtomobilska svečka (tudi spark plug)
gasilni hidrant; zaklepni vijak, pipnik, ključ pri pipi, ključ pri ventilu; žveček tobaka
ameriško, sleng kljuse
ameriško, sleng popularizacija, reklama
ameriško, ekonomija, sleng blago, ki ne gre v prodajo
ameriško, sleng udarec s pestjo

plunge² [plʌndž]

1. prehodni glagol
potopiti, pogrezniti spustiti, vreči, pahniti (in, into v)
zariti (bodalo)
figurativno pahniti (koga v dolgove itd.), nagnati (državo v vojno); zakopati cvetlični lonček do roba v zemljo

2. neprehodni glagol
potopiti se, pogrezniti se (into)
planiti (v sobo), skočiti (v vodo); pogrezniti se v dolgove; planiti naprej (konj)
navtika gugati se (ladja); strmo padati (skala)
ekonomija hitro pasti (cene)
sleng lahkomiselno špekulirati ali staviti, hazardirati

plūrālis -e (plūs) množinski, številen, mnóžen

1. iz več oseb ali stvari sestoječ: pluralem facitis deitatem Arn.

2. occ.
a) kot jur. t.t. v množini spisan (napisan, sestavljen, povedan, izgovorjen, podan): elocutio testium, sermo Icti.
b) kot gram. t.t. množinski, množine (gen.), pluralen, plurala (gen.; naspr. singularis): genetivus, numerus Q., casus Icti.; subst. plūrālis -is, m (sc. numerus) množina, plural: Q.; plūrālia -ium, n (sc. nomina) v množini (pluralu) stoječa imena, množinski samostalniki: Q. — Od tod adv. plūrāliter

1. kot jur. t.t. v množini: pluraliter nuncupare Cod. I.

2. kot gram. t.t. v množini, množinsko, v pluralu, pluralno (naspr. singulariter v ednini, edninsko, v singularu, singularno): Sen. ph. idr.

pluralize [plúərəlaiz]

1. prehodni glagol
postaviti v množino

2. neprehodni glagol
imeti več nadarbin, položajev

pluralizzare v. tr. (pres. pluralizzo) jezik dati v množino

plūri-fāriam, adv. (plūs; prim. bifāriam)

1. na več mestih, na več krajih, v mnogih krajih, mnogokje, mnogokod, marsikje, marsikod, na mnogih mestih, na mnogo mestih: vectigalibus publicis plurifariam instruxit Suet., vehementi strigilis usu plurifariam concretis Suet., cubicula plurifariam disposita tabellis ac sigillis lascivissimarum picturarum et figurarum adornavit Suet., extructo plurifariam circo Suet., gladiatoria munera plurifariam ac multiplicia exhibuit Suet., aurigavit quoque plurifariam Suet., statuae equestres, cum plurifariam ei ponerentur, fractis repente cruribus pariter corruerunt Suet., sunt alii plurifariam venti commenticii et suae quisque regionis indigenae Gell., has tris ulciscendi rationes et philosophi alii plurifariam et noster Taurus in primo commentariorum Gell., in epistulis plurifariam significatione ista dierum non aliter usus est Gell., est plurifariam videre atque animadvertere in veteribus scriptis pleraque vocabula Gell., in poematis quoque et in epistulis veterum scriptum est plurifariam Gell.

2. metaf. mnogotero, raznotero, marsikak(šn)o: Ulp. (Dig.), ceterum ipsius vocis hominis exercendi ca[s]us labor supervacaneo studio plurifariam superatur Ap.

Pluspunkt, der, točka v dobro; figurativ prednost

pneumoencēfalo m med. zrak v lobanji

po- predpona v samostalniških, pridevniških, prislovnih in glagolskih zloženkah: pomajka, pokćerka; pogust, povelik; podosta, poistiha; poleteti, poletjeti, poležati, porazići se

poach² [póuč]

1. prehodni glagol
poteptati, razriti, zmehčati (zemljo); tatinsko loviti, krasti divjad
figurativno kršiti tuje pravice, speljati komu stranke, ukrasti idejo itd.
sleng doseči prednost na nepošten način; vtakniti prst v kaj; žokati; beliti papir

2. neprehodni glagol
biti divji lovec; zmehčati se (tla), biti poteptan, razrit; vriniti se na tuje področje (on)
igrati proti pravilom

poajgíriti se poàjgīrīm se podivjati v pohoti: poajgirio se momak te nikoga ne sluša, gl. tudi ajgir

pòbabiti se -īm se
1. roditi, leči v porodno posteljo: moja se domaćica pred mjesec dana pobabila
2. pobabiti se, postati baba: pij, more, šta si se pobabio!