Franja

Zadetki iskanja

  • rechnen računati; izračunati; (zählen) šteti, preštevati; rechnen zu/unter prištevati k/šteti med (koga) ( tudi figurativ ); rechnen auf/mit računati na/z; sich etwas zur Ehre rechnen šteti si (kaj) v čast; sich rechnen izplačati se, rentirati se
  • Rechnung, die, (-, -en) račun; (Rechnen) računanje; (Warenrechnung) račun, faktura; Rechnung legen über obračunati kaj, dati račun (über za) ; Rechnung tragen einer Sache upoštevati (kaj); eine Rechnung ausstellen izstaviti račun (für za) ( tudi figurativ ); eine Rechnung begleichen poravnati račun; die Rechnung präsentieren figurativ izstaviti račun; die Rechnung für etwas bezahlen plačati račun za ( tudi figurativ ); die Rechnung machen izračunati si; die Rechnung ohne den Wirt račun brez krčmarja; die Rechnung geht auf račun se izide ( tudi figurativ ); auf Rechnung na račun; auf jemandes Rechnung gehen/kommen iti na račun koga ( tudi figurativ ); auf seine Rechnung kommen priti na svoj račun; etwas auf seine Rechnung nehmen figurativ vzeti na svoja pleča; einen Strich durch die Rechnung machen prekrižati račune; in Rechnung stellen zaračunati, in der Buchhaltung: zabeležiti, figurativ upoštevati; in Rechnung ziehen upoštevati
  • Rechte1, der, (ein -r, -n, -n) desničar; du bist mir der Rechte ti pa si, ti
  • reciprocō -āre -āvī -ātum (reciprocus)

    I. trans.

    1. prinesti (prinašati) zopet nazaj po isti poti, nazaj obrniti (obračati), sem ter tja (za)majati, gibati, premakniti (premikati), usmeriti (usmerjati): telum reciprocare Gell. semtertja tresti (vihteti, mektati), ventus reciprocare animam non sinit L. zajeti (in spustiti) sapo, vdihniti in izdihniti = dihati; prim. spiritum per fistulam reciprocare Gell., aëra vitali spiritu reciprocare Arn., quinqueremis in adversum aestum reciprocari non potest L. se je ne da krmariti naprej ali nazaj; poseb. o oseki: reciprocare undas Sil.; med.: reciprocatur mare Cu. upada, doživlja oseko, reciprocata maria Mel., in motu identidem reciprocando Ci. pri oseki, pri ponavljajoči se menjavi oseke in plime.

    2. metaf. postaviti (postavljati) kaj v vzajemnost, v vzajemno razmerje: ista sic reciprocantur (so v takem vzajemnem razmerju), ut et si divinatio sit, dii sint, et si dii sint, sit divinatio Ci., quod (sc. animarum amicitiae) nec mutuae sint nec reciprocari queant Ap. jih ni mogoče (vzajemno, recipročno) (po)vrniti.

    II. intr. nazaj ali tja in nazaj (s)teči, (od)liti se, odteči (odtekati), doživeti (doživljati) oseko (in plimo), upasti (upadati): fretum Euripi non septies die temporibus statis reciprocat L., reciprocantes undae Iust., reciprocantibus aquis Fl., reciprocans oceanus Plin. Oceanova oseka.
  • reclūdō -ere -ūsī -ūsum (re in claudere)

    I.

    1. kaj zaprtega odpreti, odkleniti: Q., Pr., Lucr. idr., ostium recludere Pl., reclusa mane domus H., hosti portas recludere O.; večinoma pren.: tellurem dente (= aratro) recludere V. razorati, preorati, razkopati = humum recludere T., virtus recludit caelum H., vi terra dehiscens infernas reseret sedes et regna recludat pallida V., ensem recludere V. potegniti, izdreti, pectus mucrone V. ali iugulum ense recludere O. prebosti, iram Enn. fr. razbrzdati, sprostiti, dati prosto pot, fata recludere H. razdreti usodo = streti vezi (spone) usode = uničiti (razdreti) sklep usode (o Merkurju).

    2. metaf. razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, narediti (delati) očitno, (po)kazati: Plin. iun. idr., ebrietas operta recludit H., si recludantur tyrannorum montes T., aperiet et recludet contecta et tumescentia victricium partium volnera bellum ipsum T.

    II.

    1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): Pall. idr., recluso Iani templo Amm., matronas in carcerem Iust.

    2. pren. prikri(va)ti, skri(va)ti: hoc agnatis reclusum esse Iust. prikrito, neznano.

    Opomba: Pt. pf. reclausus: Ven.
  • recobrar zopet nazaj dobiti; dohiteti (zamujeno)

    recobrar el conocimiento, recobrar el sentido zavesti se, spet k sebi priti (iz omedlevice)
    recobrar las fuerzas, recobrar la acción zopet k sebi priti
    recobrar lo perdido dohiteti zamujeno
    recobrar su sangre fría spet zadobiti hladnokrvnost
    recobrarse opomoči si, spet k sebi priti
    recobrarse de una enfermedad opomoči si od bolezni
    recobrarse de un daño odškodovati se za prizadeto škodo
  • recognition [rekəgníšən] samostalnik
    (ponovno) spoznanje, prepoznanje, razpoznanje, identificiranje, rekognicija; priznanje, priznanje samostojnosti

    in recognition of v znak priznanja za
    as a sign of recognition kot spoznavni znak
    past all recognition neprepoznavljiv, nerazpoznavljiv
    de jure recognition priznanje de iure
    his recognition of me was immediate takoj me je prepoznal
    to receive no recognition ostati neopažen
    to win recognition (pri)dobiti si priznanje, uveljaviti se
  • recoiffer [rəkwafe] verbe transitif znova počesati, urediti lase (quelqu'un komu)

    se recoiffer zopet si urediti lase, počesati se; zopet se pokriti (s klobukom)
  • re-collect [ri:kəlékt] prehodni glagol
    zopet zbrati, nabrati

    to re-collect one's courage zopet se opogumiti
    to re-collect oneself zopet se zbrati, k sebi priti, opomoči si
  • re-colligō (reconligo) -ere -collēgī -collēctum (re in colligere) zopet (znova) zbrati (zbirati), zopet (znova) k sebi vzeti (jemati), zopet pobrati (pobirati), dvigniti (dvigovati), prije(ma)ti, spreje(ma)ti: ova Col., r. ignes sparsos Lucan., stolam Plin. iun., multitudinem, captivos Iust., gladium, parvulum expositum Iust.; klas. le metaf.: vires Sen. ph., sparsa Sen. ph., actionem Plin. iun. na pamet zapisati, senectus primos annos recolligit O. se pomladi, postane zopet mlada, quin animum firmas teque ipsa recolligis O. zopet se osrčiti; sicer se recolligere tudi = zopet si opomoči, znova okrevati: Plin., animum alicuius recolligere Ci. ep. pomiriti, spraviti, pobotati, zbogati koga.
  • re-colō -ere -coluī -cultum (re in colere)

    1. zopet obdelati (obdelovati), znova oskrbeti (oskrbovati), znova obsejati: desertam tandem recoli terram L., humus reculta O., metalla intermissa recolere L. zopet kopati v rudnikih; pesn. zopet obiskati (obiskovati): locum Ph.

    2. metaf. zopet se ukvarjati (baviti) s kom, s čim, znova (po)skrbeti za koga, kaj, znova gojiti, znova negovati, znova oblikovati, znova izobraziti (izobraževati), znova (o)mikati koga, kaj: ingenium Plin. iun., antiqua Pl., tempus sibi sumere ad haec studia recolenda Ci.

    3. zopet (znova, še enkrat, spet) premisliti (premišljati, premišljevati), preudariti (preudarjati), pretehtati (pretehtavati), presoditi (presojati, presojevati): Cl. idr., haec Pl., quae si tecum ipse recolueris Ci., merita eorum … recolenda Ci., inclusas animas lustrabat studio recolens V. motreč jih z duhom, sua facta Cat.; occ. zopet (znova, še enkrat, spet) se spomniti (spominjati), se domisliti (domišljati) česa: T., Vop., Eccl. idr., hoc tua (nam recolo) quondam germana canebat O.; z ACI: Sen. rh., Aug.

    4. v prejšnji stan, položaj spraviti (spravljati), zopet (znova, spet) postaviti (postavljati), ustanoviti (ustanavljati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), (po)vrniti, znova počastiti (počaščati): imagines subversas recoli iussit T., dignitatem Ci., decus avitum T., adulescentes avitis sacerdotiis recoluit T. je počastil z vrnitvijo očetnega (dednega) svečeništva, dies dapibus recoletur Cl. se bo slavil.
  • récolter [rekɔlte] verbe transitif (po)žeti (le blé žito); pridelati; figuré dobiti, doseči

    on récolte ce qu'on a semé (proverbe) kakor si sejal, tako boš žel
    qui séme le vent récolte la tempête kdor veter seje, vihar žanje
  • réconforter [-kɔ̃fɔrte] verbe transitif (o)krepiti, okrepčati, dati novih moči (quelqu'un komu); (po)tolažiti, zopet opogumiti, vliti novega poguma

    se réconforter zopet priti k moči, opomoči si (par z)
    se réconforter en prenant un bon repas okrepčati se z dobrim obedom
  • reconnaissable [-kɔnɛsabl] adjectif spoznaten

    il est si changé qu'il n'est pas reconnaissable tako se je spremenil, da ga ni moči prepoznati
  • reconnaissance [-kɔnɛsɑ̃s] féminin spoznanje; priznanje (tudi juridique, politique); hvaležnost; militaire poizvedovanje, rekognosciranje

    avec reconnaissance hvaležno
    par reconnaissance iz hvaležnosti
    reconnaissance aérienne, terrestre (militaire) zračno (letalsko), kopensko rekognosciranje
    reconnaissance de dette, de signature, de ses fautes, d'un gouvernement priznanje dolga, podpisa, svojih napak, neke vlade
    reconnaissance de légitimité, de paternité priznanje zakonstva, očetovstva
    reconnaissance des lieux (juridique) lokalni ogled
    reconnaissance du montdepiété zastavni listek
    aviation féminin, détachement masculin, patrouille féminin de reconnaissance (militaire) letalstvo, oddelek, patrulja za rekognosciranje
    signal masculin de reconnaissance (marine) spoznavni znak, signal
    signe masculin de reconnaissance spoznavni znak
    aller en reconnaissance (militaire) iti na rekognosciranje
    avoir la reconnaissance du ventre (familier) pokazati se hvaležnega do osebe, ki nas je hranila, vzdrževala
    faire la reconnaissance de quelque chose ogledati si kaj
    partir en reconnaissance iti iskat, iti na iskanje
    témoigner, manifester de la reconnaissance izkazati se hvaležnega
  • reconquérir* [-kɔ̃kerir] verbe transitif zopet, znova osvojiti; figuré zopet, nazaj dobiti

    ville féminin reconquise nazaj osvojeno mesto
    reconquérir sa liberté izbojevati si zopet svobodo
  • recoup [rikú:p] prehodni glagol & neprehodni glagol
    ekonomija, pravno ustaviti, zadržati, odbiti, odtegniti (vsoto); nadomestiti, nadoknaditi škodo (komu), odškodovati, dati odškodnino; nadomestiti izgubo, kompenzirati, poplačati

    to recoup oneself odškodovati se, opomoči si od izgube
  • recourse [rikɔ́:s] samostalnik
    zatočišče, pribežališče
    trgovina nadomestilo, odškodnina, povračilo, regres; priziv, rekurz; sredstvo za pomoč, za zaščito
    arhaično dostop

    liability to recourse regresna obveznost
    right of recourse regresna pravica
    to have right to recourse imeti pravico poiskati si zavetja, zatočišča pri, figurativno zateči se k
    to have recourse to foul means zateči se k nepoštenim sredstvom
  • recrāstinō -āre (re in crāstinus) iz jutra v jutro (iz dneva v dan, dan na dan) odlašati, odlagati, odkladati, prelagati: si vero procellae ventorum aut turbines incesserunt, maior pars ad terram defluit, propter quae recrastinari non debet Col., punica vero et ficum quaeque alia sicca sunt recrastinare minime utile Plin.
  • récréer [rekree] verbe transitif razvedriti, razveseliti

    se récréer razvedriti se, odpočiti se, preganjati si dolgčas, sprostiti se