Franja

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

lāserātus (lāsarātus) 3 (*laserāre, *lasarāre iz lāser, lāsar) z jelenovčevim sokom pripravljen (začinjen): Plin. Val.

Lāserpīciārius 3 (lāserpīcium) Laserpícijev = delo nekega Laserpicija, po drugih = jelenovčev, laserpícijski: taeterrima voce de Laserpiciario mimo canticum extorsit Petr. napev iz spevoigre „Ožnik“ (?).

lāserpīcium (lasserpītium, lāsarpīcium, lāserpītium, lāsarpītium) -iī, n (iz lac sirpīcium = mleček rastline, imenovane sirpe (gr. σίλφιον, gl. sirpe); zaradi njene smolenosti je ljudska etim. izpeljevala -pīcium iz pix smola in osamosvojila laser) bot. jelenovec, „silje“, „smrdeče zelje“, laserpícij, ki je dajal mleček („vražje govno“, „ôžnik“, azafetida) (Asa foetida); uporabljali so ga kot zdravilo in kot začimbo; včasih tudi = „vražje govno“, „ôžnik“: Ca. fr., Col., Plin., hoc anno multum futurum sirpe et lasserpicium Pl.

lassen (ließ, gelassen)

1. pustiti; schlafen lassen pustiti spati; warten lassen pustiti čakati; kochen lassen pustiti vreti; laufen lassen pustiti teči; seinen eigenen Weg gehen lassen pustiti, naj gre svojo pot; weit hinter sich lassen pustiti daleč za seboj; liegen lassen etwas pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; ausströmen lassen izpuščati; verdampfen lassen uparjati; Flüssigkeiten: fließen lassen točiti, izpuščati

2. (machen lassen) dati (si), schneiden lassen dati ostriči, porezati; nähen lassen dati sešiti, šivati

3. (bestellen, anordnen) kommen lassen jemanden poklicati, etwas naročiti; bringen lassen naročiti, pustiti si prinesti

4. (auslassen, irgendwohin lassen) spustiti; hinein, hinaus, hinauf usw.: spustiti (noter, ven, gor itd.); fallen lassen spustiti na tla; aus den Händen: spustiti iz rok

5. dati/pustiti: [laß] lass mich dein Freund sein daj, da bova prijatelja, [laß] lass mich das machen daj, da jaz naredim, pusti meni; [laß] lass mich lesen daj, da jaz preberem; als Bitte: Lassen Sie mich erklären Naj vam razložim; als Aufforderung: [laß] lass uns gehen pojdimo/pojdiva, [laß] lass uns singen zapojmo itd.

6. es [läßt] lässt sich... (finden, sagen, erklären) mogoče je (najti, reči, razložiti), da se (najti, reči, razložiti); es [läßt] lässt sich vermuten da se sklepati, nach X: po Xu je mogoče domnevati

7. (aufhören) pustiti/nehati: [laß] lass das pusti to/nehaj s tem; das Trinken lassen opustiti pitje, pustiti pijačo; von etwas lassen opustiti kaj geschehen lassen dopustiti; sich anmerken lassen pokazati; von sich hören lassen javiti se; sich sehen lassen pokazati se; sich hören lassen biti prijeten za uho; sich trinken lassen biti piten; sich etwas merken lassen pokazati

lassus 3 (iz *lad-tos, indoev. kor. *lē[i]d-, *ləd- pustiti (puščati); prim. gr. ληδεῖν len, truden biti, got. lats len(oben))

1. utrujen, truden, upehan, izmučen, medel, mlahav, nemočen, brez moči, slab(oten), šibek: animus Ter., viator Cat., miles Iust., bos Eccl., os, passus O., verba lassas onerantia aures H. medla, lena ušesa, acria circum rapula … qualia lassum pervellunt stomachum H. medel, slab želodec; z abl.: opere foris faciendo lassus Pl., itinere atque opere castrorum et proelio fessi lassique erant S., lacrimis lassi luctuque Lucr., l. gaudio Plin.; s praep.: l. de via Pl., Ambr., ab equo indomito H. izmučen, ab hoste O.; z gen.: me Amor lassum animi ludificat Pl. duševno onemoglega (izčrpanega), sit modus lasso maris et viarum militiaeque H. (po drugih so gen. odvisni od subst. modus, torej = utrujenemu bodi konec potovanja po morju in po kopnem pa vojaščine); z acc.: lassus pondus Sen. tr.; z inf.: nec fueris nomen lassa vocare meum Pr., nec … lassa foret crines solvere suos Pr., an nondumst talos mittere lassa manus? Pr. Preg.: a lasso rixa quaeritur Sen. ph. (ker je utrujenec zelo razdražljiv).

2. metaf. o neosebnih subj.: lasso papavera collo V. s povešeno glavico, fructibus assiduis lassa senescit humus O. onemogla, l. res (pl.) O. slabotne, l. cervix Sen. ph., l. undae Lucan. zopet pomirjeni, lassa et effeta natura Plin. iun., l. mons Stat. položen, si … senectus … tremit inceptis lasso maioribus aevo Sil.

lásten own; proper; of one's own

lástno ime proper noun
imate lástno hišo? have you a house of your own?
na lástno pest on one's own (account)
na (svoj) lásten rizik at one's own risk
na lásten račun on one's own account
na moje lástne stroške at my own expense
rad bi imel lástno sobo I should like to have a room of my own
iz lástnega nagiba on one's own impulse (ali inclination)
to so njene lástne besede those are her very (ali own, very own) words
njegovi lástni otroci ga sovražijo his own (ali his very own) children hate him
s svojimi lástni očmi with one's own eyes
z lástnimi rokami sem to naredil I did it with my own hand

lásten propre, particulier, personnel

lastno ime nom moški spol propre
imeti lastno sobo avoir une chambre à soi (ali à part, particulière)
videl sem ga na lastne oči je l'ai vu de mes propres yeux
iz lastnega nagiba de son propre mouvement, de sa propre initiative
na lastno roko de son propre chef

lásten propio

iz lastnega nagiba por propio impulso; espontáneamente
lastno ime nombre m propio
imeti lastno hišo tener casa propia
na lastne stroške a expensas propias
iz lastne izkušnje por propia experiencia
lastna hvala alabanza f propia
z lastnimi očmi con mis (tus, sus etc) propios ojos

lástima ženski spol obžalovanje; neprijetnost, nadloga

¡lástima! ¡qué lástima! (kako) škoda!
¡lástima de dinero! škoda za denar!
dar (causar, maver a) lástima usmiljenje zbuditi
me da lástima žal mi je
es lástima škoda je
estar hecho una lástima pomilovanja vredno izgledati, grdo zdelan biti
por lástima, de lástima iz usmiljenja

lastník proprietor; owner; possessor

menjati lastníka (iti iz ene roke v drugo) žargon to change hands

lasulj|a ženski spol (-e …) die Perücke; die Zweitfrisur
delna lasulja Halbperücke, das Toupet
lasulja iz pravih las Echthaarperücke

láta lath; batten; (majhna) slat

obiti z láto to lath
sestavljen iz lát lathen, made of laths

Laterānus 3 Laterán(ov)

1. rodbinsko ime v rodu Klavdijev, Plavtijev in Sekstijev, poseb. Plautius Lateranus Plavtij Lateran, consul designatus v Neronovem času; zaradi soudeležbe v neki zaroti je bil obsojen na smrt in usmrčen: T.; (Plautius) Lateranus, konz. l. 94 po Kr.: Iuv. Plautii Laterani so imeli krasno poslopje na Celiju: egregiae Lateranorum aedes Iuv. ali Lateranae aedes Prud., pozneje basilica Laterana Hier.; to poslopje je Konstantin Veliki podaril rimskemu škofu; v njem so dolgo stolovali papeži (zdaj il Laterano).

2. Laterānus -ī, m Laterán, bog iz opeke (lateres) sezidanega ognjišča (focus): Arn.

lather¹ [lá:ðə, lǽðə] samostalnik
milna pena, milnica; pena (konjeva)

ameriško in a lather about ves iz sebe zaradi česa

latibulum -ī, n (latēre) skrivališče, zakótje, zakót(ek) za živali in ljudi, večinoma v pl.: Amm., cum etiam ferae latibulis se tegant Ci., latibulis occultorum locorum Ci., repente enim te tamquam serpens e latibulis … intulisti Ci. iz luknje, iz kačjega gnezda, ferarum furibunda latibula Cat., paludis secreta latibula Ph., latibula aedium Ap.; metaf.: ego aut volo aliquod emere latibulum aut perfugium doloris mei Ci. ep., quaerere occepit ex diffidentia latibulum aliquod temeritati Ap.

latin, e [latɛ̃, in] adjectif latinski; masculin latinščina

Eglise féminin latine zapadna (rimskokatolika) Cerkev
langue féminin latine latinski jezik, latinščina
latin masculin vulgaire ljudska (pogovorna) latinščina
Amérique féminin latine latinska (romanska) Amerika
nations féminin pluriel latines romanski narodi
Quartier masculin Latin študentovska četrt v Parizu
latin masculin de cuisine žargon, ki je narejen iz francoskih besed z latinskimi obrazili
être au bout de son latin biti pri kraju s svojo učenostjo
j'y perds mon latin tega ne razumem, tega si ne znam razložiti
il sait, il entend son latin (figuré) on ni na glavo padel
c'est du latin to mi je španska vas

Latinska Amerika stalna zveza
(regija) ▸ Latin-Amerika

latinščina samostalnik
(jezik) ▸ latin [nyelv]Na vsaki strani je prilepljena samo ena posušena rastlina, njeno ime pa je zapisano v latinščini. ▸ Mindkét oldalra csak egy préselt növényt ragasztanak, a nevét pedig latinul írják oda.
Povezane iztočnice: pogovorna latinščina, srednjeveška latinščina, klasična latinščina, ljudska latinščina

Latium -iī, n Lácij, italska pokrajina med Tibero in Kampanijo z glavnim mestom Rim (danes Campagna di Roma in del pokrajine, imenovane Terra di Lavoro: Varr., Ci., H., Mel., Plin. idr. Prvotno (tj. pred razdružitvijo Latinske zveze) je obsegala le bivališče Latincev: deželo med Tibero in Pontinskim močvirjem (Latium antiquum V. ali vetus T.), pozneje (po latinski vojni, končani l. 338) pa še novopridobljena ozemlja Rimljanov na vzhodu in jugu: ozemlje Ekvov, Hernikov, Volskov in Avrunkov (Latium novum ali adiectum Plin.); meton. = Latín(c)i: ius Latii T. ali samo Latium (sc. ius) latinsko pravo, pravo Latincev: Latio dato Plin., Latio donati incolae Plin., Latium externis dilargiri T. (prim. Latīnitās 1.). Od tod adj.

1. Latius 3 latínski, lácijski: gens, montes, herba O.; occ. = rímski: annus, duces O., forum (= forum Romanum, kjer so v Rimu potekale sodne obravnave) O., vulnera O. Rimljanov, Latiae facundia linguae O., Latiae Musae Col.

2. Latīnus 3 latínski, lácijski, rímski: verbum Varr. fr., verba Q., lingua Ci., sermo Ci., N., Q., Suet., vertere in Latinum sermonem L. (po)latiniti, prevesti (prevajati) v latinščino, via Latina L., Suet. Latinska cesta (ki se je začela pri Latinskih vratih (porta Latīna) blizu Kapenskih vrat (porta Capēna), L. coloniae Suet. (= ki so imele latinsko pravo, ius Latii), feriae Latinae C., L., tudi (subst.) samo Latinae (sc. feriae) L., idr. praznik Latinske zveze, ob katerem so zavezniki na Alb(an)ski gori žrtvovali lacijskemu ali latinskemu Jupitru (Iuppiter Latiāris); po razdružitvi Latinske zveze so Rimljani prevzeli ta praznik in ga obhajali vsako leto; tibicen Latinus, Latini auctores, praeceptores, orationes Latinae Q., Lat. consuetudo Col., Flavia … Latinae condicionis Suet. ki je imela pravice Latinke, ne Rimljanke, pugiles Lat., Lat. rhetores Suet., verbum (glagol) minus Latinum Hier.; komp.: nihil conditius, nihil Latinius legi Marcus Aurelius ap. Fr., nihil dulcius nihilque Latinius haberemus tuis voluminibus Hier.; superl.: homo latinissimus et facundissimus Hier. Subst.
a) Latīnī -ōrum, m α) Latín(c)i, Lácijci, preb. Lacija: V., L., Iust., Aur. β) imetniki latinskega prava, upravičenci po latinskem pravu (ius Latii, Latinitas): nihil acerbius socii et Latini ferre soliti sunt quam … Ci.; pozneje tudi take občine zunaj Italije, ki so imele latinskemu podobno pravo (prim. Latīnitās 1.): Latini (sc. magistratus) post plebeios, ceterarum Italiae gentium post Latinos T. γ) latinsko govoreči: Q. in pozni pisci. δ) Latini Iuniani osvobojenci po Junijevem zakonu (lex Iunia Norbana iz l. 28 po Kr.): G.
b) Latīnum -ī, n latinščina, latinski jezik, latinsko: convertere in Latinum Ci. ali vertere in Latinum Q. ali vertere ex Graeco in Latinum Plin. iun. ali transferre ex Graeco in Latinum Q. prevesti (prevajati) v latinščino, (po)latiniti.

3. Adv. Latīnē latinsko: id nos Latine gloriosum dicimus Pl., Latine loqui L. govoriti latinsko, Lat. dicere ali loqui (pregnantno) Ci. pravilno (okusno, uglajeno, lepo) latinsko govoriti, Latine dicendi copia Ci. bogastvo latinske zgovornosti, Lat. reddere Ci. ali transferre Q. v latinski jezik prevesti (prevajati), (po)latiniti, Lat. scire Ci. znati latinsko, razumeti latinščino, biti vešč latinščine, naspr. Lat. nescire Tit. fr., Ci., Lat. pronuntiare N., L., Q., aliquem Lat. docere Plin. iun., aliquid Lat. componere Suet., si quid res exigeret, Lat. formabat vertendumque alii dabat Suet., verbum Graecum Lat. enuntiabo Ap., occisum ab se Marium Lat. clamare coepit Front.; komp.: Latinius appellare Hier.; metaf.
a) = jasno: qui plane et Latine loquuntur Ci.
b) = odkritosrčno, pošteno, naravnost, na vsa usta: Latine me scitote, non accusatorie loqui Ci.

4. Latīniēnsis -e latínski: ager Ci., populus, vina Plin.; subst. Latīniēnsēs -ium, m Latín(c)i: Ci. Kot rim. priimek, npr.: Q. Caelius Latiniensis Ci. Kvint Celij Latinienzij (= Latinski).

5. Latiālis -e lácijski, latínski: populus O., Iuppiter Latialis Lucan. lacijski (latinski) Jupiter, predstojnik in zavetnik Latinske zveze (gl. zgoraj feriae Latinae), sermo Plin.; pesn.: Lat. caput Lucan. = aedes Iovis Latialis.

6. Latiāris -e (starejša obl. za Latiālis, e) lácijski, latínski: collis Varr., Iuppiter Latiaris (= Iuppiter Latialis) Ci., L., Plin., Lact., quidam eum (Caligulam) Latiarem Iovem consalutarunt Suet., regnum Aug., doctrina Macr. Od tod
a) adv. Latiāriter (po) latinsko: peplo circa umeros involuto Latiariter tegebatur M., Latiariter effari M., te Latiariter sonantem Sid.
b) subst. Latiar -āris, n lacijar, praznik lacijskega (latinskega) Jupitra: Ci. ep., Macr.