Franja

lak moški spol (-a …) der Lack, die Lackierung; -lack (barvni Farblack, brušeni Schleiflack, efektni Effektlack, izolacijski Isolierlack, kritni Decklack, za brizganje Spritzlack, za lase Haarlack, za nohte Nagellack, lepilni Klebelack, svilnati Mattlack, varovalni Schutzlack, žgani Einbrennlackierung)
… laka/iz laka/v laku/z lakom Lack-
(nega die Lackpflege, odstranjevalec der Lackentferner, plast der Lackfilm, die Lackschicht, poškodba Lackschaden, sredstvo za nego das Lackpflegemittel, tovarna die Lackfabrik, izdelek iz laka das Lackerzeugnis, die Lackarbeit, premaz z lakom der Lackanstrich, praska v laku der Lackkratzer)

lákota famine, starvation, hunger; dearth

lákota (pohlep) (po) greediness, craving (after, for)
volčja lákota ravenous hunger
smrt od lákote starvation
potešiti komu lákoto to appease (ali assuage, allay) someone's hunger
utešiti si lákoto to appease (ali assuage, allay, satisfy) one's hunger
trpeti lákoto to be starved, to go hungry, to be famished
umirati, umreti od lákote to die of hunger (ali of starvation), to starve (to death)
umiram od lákote I'm dying of hunger
lákota požene volka iz gozda hunger is a hard taskmaster
protestni pohod proti lákoti hunger march
z lákoto prisiliti koga k... to starve someone into...

laktoza samostalnik
kemija (mlečni sladkor) ▸ laktózOtroci, ki ne prenašajo laktoze, lahko zahvaljujoč probiotičnim živilom vendarle zaužijejo nekaj mlečnih izdelkov z laktozo. ▸ A laktózérzékeny gyermekek a probiotikus élelmiszereknek köszönhetően továbbra is fogyaszthatnak bizonyos laktóztartalmú tejtermékeket.Ljudje z laktozno intoleranco morajo iz prehrane izločiti živila, ki vsebujejo laktozo, torej tudi mleko. ▸ A laktózérzékenyeknek ki kell zárniuk az étrendjükből a laktóztartalmú élelmiszereket, beleértve a tejet is.
Sopomenke: mlečni sladkor
Povezane iztočnice: intoleranca na laktozo, intoleranca za laktozo

Lala -ae, f Lála, slikarka iz Kizika: Plin.

Lamäng, die, aus der Lamäng figurativ iz roke

lambō -ere, lambī, lambitum (iz indoev. kor. *laph, *lab lizati; prim. stvnem. laffan lizati, gr. λάπτω ližem, lokam, srebam, λαφύσσω požiram)

1. lizati, (ob)lizniti, obliz(ov)ati, lókati: canum, quos tribunal meum vides lambere Ci., tenet fama … eam (sc. lupam) summissas infantibus adeo mitem praebuisse mammas, ut lingua lambentem pueros magister regii pecoris invenerit L., l. matrem V. sesati pri materi, sibila lambebant linguis vibrantibus ora V., l. vulnera linguā O. ali suum vulnus Plin., male vivam carnem lambendo mater (sc. ursa) in artus fingit O. uravna z lizanjem, l. manūs O. ali manum Mart., l. cibos Col. ali prandia Mart. (po)lizati, ližoč zauži(va)ti, labra (kot nedostojno vedenje pri govoru) Q., linguā pannorum suturas Cael., aquam Aug.; pren.: cum belua (= Domitianus) propinquorum sanguinem lamberet Plin. iun. je hlepel, ga je žejalo po krvi.

2. metaf. (o neosebnih subj.) lizati, obliz(ov)ati, (ob)lizniti = lahno dotakniti (dotikati) se česa: flamma … properabat lambere tectam H. sukljati se kvišku do strehe, ignis lambens Lucr. sukljajoč se, lambere flamma comas (sc. visa est) V., Aetna … sidera lambit V. se dotika zvezd, sega kvišku do zvezd, quae loca fabulosus lambit Hydaspes H. sukljajoč (vijoč) se obliva; šalj.: hederae imagines lambentes Pl. ovijajoč se (opletajoč).

Opomba: Pf. act. lambuerunt in od tod lambuerant, lambuerint: Vulg.; pf. lambīvī: Cass.

lambris [lɑ̃bri] masculin stenski, stropni oboj, opaž (iz lesa, marmorja, sadre itd.)

lambris de verdure, de feuillage streha iz zelenja, listja
lambris sacrés cerkev
lambris célestes nebesni svod

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lamium -iī, m (izpos. iz gr., sor. z Lamia [lamia], prim. gr. λαιμός žrelo) bot. pravzaprav „rastlina zijavka“, mrtva kopriva (morda črnobinovka ali zajček): Plin.

Lampadium -iī, n (Λαμπάδιον iz gr. λαμπάδιον baklica, plameničica) Lampádija, Lampádijum = „Svečka, Svečica“, gr. žensko ime: Lucr.

Lampridius -iī, m Lamprídij, rim. nom. propr., npr.

1. Aelius Lampridius Elij Lampridij, rim. zgodovinopisec iz začetka 4. stoletja po Kr., eden od piscev dela Historia Augusta (Scriptores Historiae Augustae): Vop.

2. govornik iz 5. stoletja po Kr.: Sid.

lan moški spol (lanu) rastlinstvo, botanika der Lein (alpski Alpen-Lein, drobnolistni Schmalblättriger Lein, julijski Julischer Lein, lepljivi Klebriger Lein, navadni Dresch-Lein, der Flachs, pokovec Spring-Lein)
lan predivec Purgier-Lein, der Purgierflachs (rumeni Gelber, velecvetni Roter)
tehnika hodnični lan der Hechelwerg
lomljen lan der Schwingflachs
mikani lan Hechelflachs
navadni lan Dreschlein
oljni lan Öllein
predivni lan Faserlein
iz čistega lanu reinleinen
podoben lanu flachsartig

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

Land², das, (-s, Länder),

1. (Staat) država, (Gebiet) dežela; das gelobte Land obljubljena dežela; das Heilige Land Sveta dežela; das Land der tausend Seen dežela tisočerih jezer; außer Landes sein biti v inozemstvu; außer Landes gehen iti v inozemstvo; des Landes verweisen izgnati iz države

2. (Teil eines Bundesstaates, ein Kronland usw.) dežela Land Sachsen dežela Saška; Land Krain dežela Kranjska

3. (Provinz, Gebiet) dežela, kraj; aus allen Herren Ländern z vseh koncev sveta, od vsepovsod; manches Jahr ist seitdem ins Land gegangen prenekatero leto je minilo od tedaj

4. Lande, pl pokrajine, kraji

Lande, pl, aus deutschen Landen iz nemških krajev

landīca -ae, f (menda iz *gland-īca: glāns) ščegetavček, klitoris (clitoris, gr. κλειτορίς); beseda, skrita v besedah: in illam dīcam Ci. (Ep. ad fam. 9, 22, 2).

lanén flaxen, flaxy

lanéno olje linseed oil
lanéno seme linseed
lanéno platno linen
lanéna pogača linseed cake
moka iz lanénega semena linseed meal

langa -ae, f ali langūrūs -ī, m (besedi neznanega, domnevno pa kelt. izvora) lánga ali langúr, neka kuščarica; iz njenega seča menda nastaja kamen langūrium -iī, n langúrij: Plin.

langen zadoščati, biti dovolj; an, bis zu usw.: segati (do); (greifen) seči, segati (nach po), (holen) vzeti, langen aus potegniti iz; eine langen primazati jo/klofuto; sich jemanden langen lotiti se koga; das langt vorne und hinten nicht to nikakor ne zadošča; jetzt langt es mir! sedaj imam pa dovolj!