Franja

malo agg. knjižno hudoben, zloben, zel:
mala femmina cipa, prostitutka
mala morte naključna smrt
a mala pena komajda, mukoma
mala lingua zli jezik
vista la mala parata vpričo težav, pred nevarnostjo
di mala grazia nerad, brezvoljno, osorno
ridurre a mal partito hudo zdelati
cadere in malo modo nerodno pasti
rispondere in malo modo nevljudno, osorno odgovoriti
mala voce obrekovanje
mala fede (malafede) zlonamernost

malo slab, hud, zloben; nevaren; neprijeten, mučen; bolan; prevejan; nevzgojen

el malo zlodej, vrag, hudič
es malo (para) con su padre slabo se razume z očetom
mala inteligencia nesporazum
mala ventura nesreča, nezgoda
lo malo es que... najhujše pri tem, je da ...
lo encuentro malo ne odobravam tega
¡malo! (to je) slabo!
de (muy) mala gana (zelo) nerad
por la mala, por malas s silo, zgrda
por malas o por buenas zlepa ali zgrda
andar (estar) a mala con alg. živeti v sovraštvu s kom
echar a mala parte slabo razlagati, zameriti, za zlo vzeti
estar de malas smolo imeti
pasar un rato muy malo imeti velike nevšečnosti
ponerse malo zboleti
ni una mala letra me pone nobene besede (zame) ne da od sebe
tener malos los pies imeti ožuljene noge
venir de malas neprilično priti

málokateri (-a -o) pron. poco:
v malokateri knjigi je opis tako živ in pochi libri la descrizione è così vivace
malokateri se ga spomni pochi si ricordano di lui

Malta Malta (otok)

caballero de (la orden de) Malta malteški vitez

málta (gradbeništvo) mortier moški spol , gâchis moški spol

apnena malta mortier à la chaux
cementna malta mortier au ciment
omet iz malte crépi moški spol de mortier

málta (-e) f grad. malta, calce; calcestruzzo:
delati, mešati, nanašati malto fare, impastare, spargere la malta
cementna malta malta di cemento
podaljšana malta malta allungata, liquida
apnena malta malta grassa
hidravlična malta malta idraulica

málteški; Maltežán(ka) maltés (m) , -esa (f)

malteški vitez caballero m de (la orden de) Malta

maltraiter [maltrɛte] verbe transitif slabo, grdó, brutalno, prezirljivo ravnati (quelqu'un s kom); trpinčiti; prizadejati škodo (quelqu'un komu), oškodovati

il est maltraité par le sort usoda ga tepe'
cet auteur a été très maltraité par la crilique tega avtorja je kritika popolnoma raztrgala
(figuré) maltraiter la langue, la grammaire delati (jezikovne) napake

mamelle [mamɛl] féminin, vieilli dojka, prsi; velike prsi

enfant masculin à la mamelle dojenček

mamílo narcotique moški spol , stupéfiant moški spol , anesthésique moški spol , drogue ženski spol ; (skušnjava) appât moški spol , séduction ženski spol , tentation ženski spol

trgovina z mamili trafic moški spol de stupéfiants (ali de la drogue)

mamma

A) f

1. pog. mama, mati:
essere attaccato alle gonnelle della mamma pren. držati se materinega krila
essere la mamma di qcs. pren. biti izvor česa, biti jedro česa
la mamma del vino vinska usedlina
come l'ha fatto mamma gol, kot ga je mati rodila

2. pren. mati

B) inter.
mamma!, mamma mia! (izraža začudenost, nestrpnost, neprijetnost, strah) joj! jojmene!, ježešna!

mamola ženski spol božanje

hacer la mamola a alg. opehariti koga
¡mamola! nisi zadel! napačno!

mána (-e) f

1. (sladek sok nekaterih rastlin) manna

2. bibl. manna (tudi pren.):
rel. nebeška mana (evharistija) la manna celeste
pren. pričakovati, da mana pade z neba aspettare che piova la manna

mañana ženski spol jutro; dopoldan

mañana de sol sončno jutro
el día de mañana (najbližja) bodočnost
estrella de la mañana (zvezda) danica
a media mañana (približno) od 10. uri dopoldne
de buena mañana takoj zjutraj
de mañana por la mañana zjutraj, zgodaj
muy de mañana zelo zgodaj
a las tres de la mañana ob treh zjutraj
no pensar en el día de mañana tjavdan živeti
tomar la mañana zjutraj nekaj zaužiti

mañana jutri; prihodnjič, kmalu, v bodočnosti

mañana por la mañana jutri zjutraj
pasado mañana pojutrišnjem
después de pasado mañana popojutrišnjem
¡mañana! (ironično) da, jutri!

Mancha

La Mancha španska pokrajina (provinca)

manche¹ [mɑ̃š] féminin rokav; gumasta cev; partija, runda (igre); morska ožina

la Manche Rokavski preliv
en manches de chemise v srajci; brez suknjiča
sans manches brez rokavov
manche à air, à vent zračna cev, zračen preduh; aéronautique vetrna vreča
manche bouffante nabran, širok rokav
manche à incendie gasilska gumasta cev
manche trois-quarts tričetrtinski rokav
fausse manche ščitnik; prevleka za rokav
jambes féminin pluriel en manches de veste sabljaste noge
avoir la manche large (figuré) imeti široko, kosmato vest
avoir quelqu'un dans sa manche (figuré) imeti koga za seboj
être dans la manche de quelqu'un komu na voljo biti, biti v njegovem varstvu
c'est une autre paire de manches to je nekaj (čisto) drugega (težjega)
faire la manche (populaire) beračiti
se faire tirer la manche (dolgo) se pustiti prositi
ne pas se faire tirer la manche ne si pustiti česa dvakrat reči
mettre quelque chose dans sa manche (figuré) (spretno) kaj zmakniti
retrousser les manches (de sa chemise) zavihati si rokave
tirer quelqu'un par la manche potegniti koga za rokav, pritegniti njegovo pozornost

manche² [mɑ̃š] masculin držaj, ročaj, toporišče; populaire šef, stari

manche à balai držaj pri metli; figuré dolgin
manche de bêche, de hache, de marteau držaj pri lopati, sekiri, kladivu
manche de rateau grebljišče
manche de violon vrat pri goslih
manche de fouet bičevnik
branler au, dans le manche (figuré) majavo stati, ne sedeti trdno v sedlu; biti nesiguren, neodločen
jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo
se mettre du côté du manche postaviti se na stran močnejšega, potegniti z močnejšim
tomber sur un manche (populaire) naleteti na zapreko, na težavo

manche tujka franc. f invar.

1. igre runda, partija, manche

2. šport tek:
la prima manche dello slalom prvi slalomski tek

manchot, e [mɑ̃šo, ɔt] adjectif enorok; familier nespreten; masculin enorokec; pingviri

être manchot de la main droite biti brez desne roke
n'être pas manchot biti spreten, figuré znati si pomagati, ne na glavo pasti