Franja

pie-chart [páiča:t] samostalnik
grafičen prikaz v krogu (s statističnimi primerjalnimi oddelki)

pied-de-poule [-pul] masculin volnena tkanina v dveh barvah v vzorcu šahovnice

piedra ženski spol kamen; zrno toče, toča; pečka; otroške jasli v najdenišnici

piedra de afilar, piedra de amolar osla, brusni kamen
piedra angular vogelni kamen, temelj
piedra arenisca peščenjak
piedra berroqueña granit
piedra de cal, piedra caliza apnenec
piedra del escándalo kamen spotike
piedra de toque preizkusni kamen, zlatarska oslica
piedra en bruto, piedra sin labrar surov, neotesan kamen
piedra falsa nepristen kamen
piedra auténtica pristen kamen
piedra filosofal kamen modrih
piedra fina drag kamen, dragulj
piedra fundamental temeljni kamen
piedra imitación imitiran (drag) kamen
piedra infernal peklenski kamen
piedra iris opal
piedra miliar miljni kamen
piedra pómez plovec, votlič
piedra sintética sintetičen kamen (dragulj)
piedra viva še ne lomljen kamen
casa de la piedra najdenišnica
poner (ali colocar) la primera piedra položiti temeljni kamen
cerrado a piedra y lodo tesno zaprt
no dejar piedra sobre piedra popolnoma porušiti
dormir como una piedra spati kot ubit
picar la piedra obtesati kamen
piedra movediza nunca moho cobija (fig) goste službe, redke suknje
las piedras hablan stene imajo ušesa

piéger [pježe] verbe transitif loviti, ujeti v past

piéger un terrain (militaire) minirati teren

pieghettare v. tr. (pres. pieghetto) gubati; nabirati v gube

Pierian [paiériən] pridevnik
mitologija ki se nanaša na sedež muz v Grčiji

Pierian spring inspiracija, navdihnjenje

Pierrot [pjɛro] masculin Peterček; šaljiv lik v francoski pantomimi

pietrificare

A) v. tr. (pres. pietrifico) okamniti; spremeniti, spreminjati v kamen (tudi pren.)

B) ➞ pietrificarsi v. rifl. (pres. mi pietrifico)

1. okamneti

2. pren. osupniti, ostrmeti

pieuter, se [pjöte] populaire leči v posteljo

pigeonhole² [pídžənhoul] prehodni glagol
spraviti v predalček, odložiti zadevo, postaviti ad acta, dati med stare spise
figurativno opredeliti (koga ali kaj), klasificirati

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

piggyback [pígibæk] samostalnik
natovarjanje tovornega vozila v ali na drugo vozilo

pigione f

1. (locazione) dajanje v najem:
dare a pigione dati v najem
stare a pigione stanovati; pren. biti reden gost

2. najemnina

pig lead [pígled] samostalnik
tehnično svinec v kosih

pīgnerātīcius 3 (pīgnerāre)

1. k zastavi(tvi) sodeč, zastáven, zastavitven, hipotečen: iudicium, actio Icti. = pīgnerātīcia -ae, f: Icti.

2. dan v zastavo (v zastavitev, v zastavek, v zastavilo), zastavljen: fundus Pomp.

pignorate [pígnəreit] prehodni glagol
zastaviti, vzeti v zastavo

pijèvnica ž (ijek.), pévnica ž (ek.) v pravoslavni cerkvi nekoliko zvišen prostor za pevce, cerkveni pevski zbor

pīlātim, adv. (pīla2)

1. s stebri, na stebre, s stebrovjem: aedificia agere Vitr.

2. po četah, v strnjeni skupini (četi), v strnjenih skupinah (četah): triariorum quartum signum accedebat, sive pilatim sive passim iter facere volebat Asellio ap. Serv., in agrum hostium veni, pilatim exercitum duxi M. Aemilius Scaurus ap. Serv.

pile-warp [páilwɔ:p] samostalnik
vozlič v žametu

píljak píljka m, mn. píljci pîljākā
1. kamenček v otroški igri: igrati se piljaka
2. piljak bjelogrbi zool. mestna lastovica, Delichon urbica