Franja

Zadetki iskanja

  • rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

    se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
    se rattraper à ujeti se, uloviti se za
    se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
    rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
    rattraper une maille pobrati zanko
    rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
    rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
    partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
    on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
    on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
    je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
    après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
    se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati
  • raucitās -ātis, f (raucus)

    1. hripavost, zahripanost, kosmato (hripavo, odreno) grlo (gr. βράγχος): destillationes cum lacte coctum vel tritum permixtumve caseo molli, quo genere et raucitatem extenuat vel in pisi aut fabae sorbitione Plin., si … autumno vero imbres austrique sunt, tota hieme, quae proxima est, tussis, destillatio, raucitas Cels.; pl.: in tussi, uva; fellis veteri suffusioni, hydropicis, raucitatibus Plin.

    2. metaf. hripav (zahripan, ohripel, zamolkel, zatopljen) glas: tubarum Plin., rapiduli sonitus M. (o smrčanju).
  • raudusculum (rōdusculum in rūdusculum) -ī, n (demin. iz raudus) brezobličen košček medi (brona, bakra) kot novec, droben (majhen) denar, denarček, novčič: quem ad modum omnis fere materia non deformata rudis appellatur, sicut vestimentum rude non perpolitum, sic aes infectum rudusculum Cincius ap. Fest., aes raudus dictum; ex eo [in] veteribus in mancipiis scriptum „raudusculo libram ferito“ Varr., sed etiam signato, quia in mancipando, cum dicitur: „rudusculo libram ferito“, asse tangitur libra Fest.; meton. majhen dolg, dolgek: de raudusculo Numeriano multo te amo Ci. ep. zavoljo odprave majhnega dolga Numeriju, ker si Numeriju odpravil majhen dolg, de raudusculo Puteolano gratum Ci. ep., de raudusculo quod scribis Ci. ep., nec mehercule me raudusculum movet Ci. ep.
  • raufen ravsati se, tepsti se, pretepati se; sich etwas raufen puliti si (sich die Haare raufen puliti si lase)
  • rāvis, acc. -im, f (rāvus; gl. raucus) hripavost, zahripanost, zamolklost: Fest., P. F., ubi si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., prius [ad ravim poscas panem quam place]ntam feceris Caecil. fr., expur[i]gabo hercle omnia ad raucam ravim Pl., tragoedi adeo ni cottidie proclament, claritudo arteriis obsolescit; igitur identidem boando purgant ravim Ap.
  • ravnáti (-ám)

    A) imperf. ➞ zravnati

    1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
    ravnati zemljo spianare il terreno
    med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
    obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
    pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

    2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
    pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
    ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
    ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
    na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
    ravnati mačehovsko matrigneggiare
    ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
    ravnati nepošteno barare

    3. maneggiare, trattare:
    ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
    gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
    ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

    B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
    ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
    ravnati se po zakonu rispettare le leggi
    ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
    pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
    voj. ravnaj se! allineamento!
  • rávno2 adv.

    1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
    ravno on je to storil è stato proprio lui
    si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
    ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

    2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
    ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

    3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
    vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

    4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
    ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

    5. (natanko) esattamente, precisamente:
    danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
    zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
    pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
    ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
    ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!
  • rávnokar adv. or ora, in questo momento; appena; proprio adesso, ora; ○:
    vlak je ravnokar odpeljal il treno è appena partito
    otroci ravnokar vstajajo i bambini si stanno alzando
  • ravnotéžje equilibrio m (tudi fig)

    stabilno (labilno) ravnotežje equilibrio estable (inestable)
    držati (izgubiti, zopet vzpostaviti, motiti) ravnotežje mantener (perder, restablecer, alterar) el equilibrio
    zopet najti ravnotežje volver a hallar el equilibrio
    biti v ravnotežju estar en equilibrio
    spraviti v ravnotežje (iz ravnotežja) equilibrar (desequilibrar)
    držati si (medsebojno) ravnotežje equilibrarse
  • rayer [rɛje] verbe transitif črtati, prečrtati; risati (puškino cev); raziti

    rayer quelqu'un du nombre de koga ne več šteti med, k
    rayer un fusil risati puško
    le diamant raye le verre diamant napravi razo v steklu
    rayer du papier (na)črtati papir s svinčnikom in ravnilom
    rayez cela de vos papiers, de vos tablettes (figuré) s tem ne morete več računati
    rayer quelque chose de sa mémoire črtati, izbrisati si kaj iz spomina
  • rayo moški spol žarek; blisk, strela; špica pri kolesu; ognjevit človek; nepričakovana ali nenadna sreča; nenadna bolečina

    rayo de calor toplotni žarek
    rayo de luz svetlobni žarek; nenadna razjasnitev
    cayó un (ali el) rayo treščilo je, strela je udarila
    ¡un rayo no lo parte! ta je neuničljiv!
    pasar como un rayo bliskovito miniti
    como si le tocara un rayo (fig) kot od bliska zadet
    rayos X, rayos (de) Roentgen rentgenski žarki
    los rayos solares sončni žarki
    rayos tangentes špice (pri kolesu)
    rayos ultraviolados ultravioletni žarki
    ¡mil rayos! gromska strela!
    echar rayos iskre sipati
  • raz prep. da, giù da; sopra:
    pasti raz mizo cadere dal tavolo
    megle se dvigujejo raz morje le nebbie si alzano sopra il mare
  • razbežáti se (-ím se) perf. refl.

    1. (zbežati na vse strani) disperdersi, sparpagliarsi, sbandarsi:
    novica se je razbežala po mestu la notizia si sparse per la città

    2. pren. (izginiti, miniti) sparire, svanire, dileguarsi:
    žalostne misli se bodo kmalu razbežale i pensieri tristi si dilegueranno presto
  • razbíjati ➞ razbiti

    razbíjati si glavo (figurativno) to rack one's brains
  • razbíjati faire du tapage, tapager, tempêter

    razbijati si glavo se creuser la tête (ali la cervelle)
    valovi se razbijajo ob steno les lames (ali les vagues) déferlent contre le mur (ali la falaise)
  • razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

    A) imperf., perf.

    1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
    razbiti skalo spaccare un sasso
    razbijati na manjše dele frantumare
    fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
    razbiti kozarec rompere un bicchiere
    razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

    2. battere; pestare; bussare:
    konj razbija ob tla il cavallo scalpita
    razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

    3. pren. strimpellare, pestare:
    razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

    4. pren. (močno utripati) battere forte:
    srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

    5. pren. frantumare, scindere:
    razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

    6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
    razbijati iluzije distruggere le illusioni
    razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
    razbijati po martellare qcs.
    razbijati s krampom picconare
    PREGOVORI:
    sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

    B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

    1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
    ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

    2. ekst. fallire:
    načrt se je razbil il piano è fallito

    3. pren. scindersi:
    stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
    PREGOVORI:
    vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

    C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
    razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi
  • razbi|ti (-jem) razbijati zerschlagen, zerschmettern, zerbrechen, na kose: entzweischlagen, [auseinanderschlagen] auseinander schlagen, kaputtschlagen, kaputtmachen; na majhne koščke, kost, atom: zertrümmern, in Trümmer schlagen, inventar v lokalu, stanovanju: Kleinholz machen aus, kurz und klein schlagen; šipo, steklo: einschlagen, in Scherben schlagen, z vrženim kamnom ipd.: einwerfen, s sunkom: einstoßen; vozilo, letalo pri vožnji: zu Bruch fahren/ fliegen; letalo pri pristanku: bruchlanden; led, blokado: brechen (das Eis brechen)
    razbiti čete zersplittern
    razbiti si glavo pri hoji: sich den Kopf/Schädel einrennen (tudi figurativno)
  • razbíti rompre, casser, briser ; (na drobne kose) mettre en pièces (ali en morceaux) , réduire en miettes ; (dno) défoncer ; (vrata) enfoncer

    razbiti se (načrti) se réduire (ali être réduit) à néant, (posel) échouer, (upanje) s'effondrer, (letalo) s'écraser (au sol); se casser, se briser, se rompre, se fracasser
    ki se rad, hitro razbije cassant, fragile
    glavo si razbiti se faire un trou à la tête
  • razblažíti (-ím)

    A) perf. rendere mite, ingentilire:
    ljubezen razblaži l'amore ingentilisce

    B) razblažíti se (-ím se) perf. refl. diventare felice, gioire:
    ob spominih se mu je obraz razblažil al ricordo il volto gli si illuminò dalla felicità
  • razblíniti (-im) | razblínjati (-am)

    A) perf., imperf. disperdere, dissipare, dileguare (tudi ekst.):
    razbliniti dvome disperdere, dissipare i dubbi

    B) razblíniti se (-im se) | razblínjati se (-am se) imperf., perf. refl. disperdersi, perdersi, dissiparsi, dileguarsi:
    naše upanje se razblinja le nostre speranze si dileguano