Franja

rattraper [-trape] verbe transitif (zopet) ujeti ali prijeti; dohiteti (tudi figuré); zopet dobiti; figuré dohiteti, nadomestiti zamujeno

se rattraper nadoknaditi, dohiteti (svojo izgubo, zamudo), odpočiti si, opomoči si (de od)
se rattraper à ujeti se, uloviti se za
se rattraper sur quelque chose odškodovati se za kaj; trdno držati, oklepati se (à quelque chose česa)
rattraper un prisonnier évadé (zopet) ujeti pobeglega ujetnika
rattraper une maille pobrati zanko
rattraper ses lunettes de justesse komaj še ujeti svoja očala (pred padcem na tla)
rattraper une voiture et la doubler ujeti in prehiteti avto
partez devant, je vous rattraperai bien pojdite naprej, vas bom že dohitel
on ne peut rattraper le temps perdu izgubljeni čas se ne da dobiti nazaj
on ne m'y rattrapera plus! to se mi ne bo večzgodilo! temu ne bom več nasedel, šel na led!
je n'ai pu manger à ma faim pendant plusieurs jours, mais maintenant je me rattrape večdni se nisem mogel najesti do sitega, sedaj pa se odškodujem za to
après ses pertes d'hier il s'est rattrapé po včerajšnjih izgubah je (danes) spet dobil svoj denar nazaj
se rattraper aux branches (figuré) znati si pomagati

raucitās -ātis, f (raucus)

1. hripavost, zahripanost, kosmato (hripavo, odreno) grlo (gr. βράγχος): destillationes cum lacte coctum vel tritum permixtumve caseo molli, quo genere et raucitatem extenuat vel in pisi aut fabae sorbitione Plin., si … autumno vero imbres austrique sunt, tota hieme, quae proxima est, tussis, destillatio, raucitas Cels.; pl.: in tussi, uva; fellis veteri suffusioni, hydropicis, raucitatibus Plin.

2. metaf. hripav (zahripan, ohripel, zamolkel, zatopljen) glas: tubarum Plin., rapiduli sonitus M. (o smrčanju).

raudusculum (rōdusculum in rūdusculum) -ī, n (demin. iz raudus) brezobličen košček medi (brona, bakra) kot novec, droben (majhen) denar, denarček, novčič: quem ad modum omnis fere materia non deformata rudis appellatur, sicut vestimentum rude non perpolitum, sic aes infectum rudusculum Cincius ap. Fest., aes raudus dictum; ex eo [in] veteribus in mancipiis scriptum „raudusculo libram ferito“ Varr., sed etiam signato, quia in mancipando, cum dicitur: „rudusculo libram ferito“, asse tangitur libra Fest.; meton. majhen dolg, dolgek: de raudusculo Numeriano multo te amo Ci. ep. zavoljo odprave majhnega dolga Numeriju, ker si Numeriju odpravil majhen dolg, de raudusculo Puteolano gratum Ci. ep., de raudusculo quod scribis Ci. ep., nec mehercule me raudusculum movet Ci. ep.

raufen ravsati se, tepsti se, pretepati se; sich etwas raufen puliti si (sich die Haare raufen puliti si lase)

rāvis, acc. -im, f (rāvus; gl. raucus) hripavost, zahripanost, zamolklost: Fest., P. F., ubi si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., prius [ad ravim poscas panem quam place]ntam feceris Caecil. fr., expur[i]gabo hercle omnia ad raucam ravim Pl., tragoedi adeo ni cottidie proclament, claritudo arteriis obsolescit; igitur identidem boando purgant ravim Ap.

ravnáti (-ám)

A) imperf. ➞ zravnati

1. spianare, livellare, ridurre, raddrizzare:
ravnati zemljo spianare il terreno
med. ravnati zlomljeno kost ridurre la frattura di un osso
obrt. ravnati s strgalnikom rasierare
pren. ravnati komu s palico kosti raddrizzare il groppone a qcn.

2. trattare, maneggiare; comportarsi, agire:
pren. ravnati s kom v rokavicah trattare qcn. con i guanti
ne ravnaj tako s knjigami non trattare così i libri
ravnati s čim kot svinja z mehom trattare qcs. con nessun riguardo, strapazzare qcs.
na tvojem mestu bi ravnal drugače al tuo posto mi sarei comportato diversamente
ravnati mačehovsko matrigneggiare
ravnati nasilno s kom tiranneggiare qcn.
ravnati nepošteno barare

3. maneggiare, trattare:
ne zna ravnati s strojem non sa maneggiare la macchina
gospodarno ravnati s surovinami, z odpadki trattare oculatamente le materie prime, i rifiuti
ravnati obzirno s kom usare comprensione nei confronti di qcn.

B) ravnáti se (-ám se) imperf. refl. regolarsi; rispettare, attenersi, adeguarsi; informarsi; conformarsi:
ravnati se po drugih regolarsi sugli altri
ravnati se po zakonu rispettare le leggi
ravnati se, ravnati po navodilih informarsi, adeguarsi alle direttive
pridevniške besede se ravnajo po samostalnikih gli aggettivi si accordano con il nome
voj. ravnaj se! allineamento!

rávno² adv.

1. proprio, precisamente; tanto; solamente:
ravno on je to storil è stato proprio lui
si iskal mene? Ravno tebe volevi me? Precisamente!
ravno toliko vem kot ti ne so (tanto) quanto te

2. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
ni ravno najbolj pameten non è proprio il più intelligente

3. (za izražanje dejanja iz najbližje preteklosti) proprio, appena:
vlak je ravno odpeljal il treno è appena partito

4. (za izražanje istočasnosti) proprio, ○:
ravno odhajal je, ko sem prišel era (proprio) sul punto di partire quando sono venuto

5. (natanko) esattamente, precisamente:
danes je ravno deset let od materine smrti sono esattamente dieci anni dalla morte della mamma
zakaj naj plačam ravno jaz?! perché dovrei pagare proprio io?!
pog. to ravno ne questo proprio no, non proprio
ti se pa ravno spoznaš na te stvari? e tu ti intenderesti di queste cose?
ravno treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire!

rávnokar adv. or ora, in questo momento; appena; proprio adesso, ora; ○:
vlak je ravnokar odpeljal il treno è appena partito
otroci ravnokar vstajajo i bambini si stanno alzando

ravnotéžje equilibrio m (tudi fig)

stabilno (labilno) ravnotežje equilibrio estable (inestable)
držati (izgubiti, zopet vzpostaviti, motiti) ravnotežje mantener (perder, restablecer, alterar) el equilibrio
zopet najti ravnotežje volver a hallar el equilibrio
biti v ravnotežju estar en equilibrio
spraviti v ravnotežje (iz ravnotežja) equilibrar (desequilibrar)
držati si (medsebojno) ravnotežje equilibrarse

rayer [rɛje] verbe transitif črtati, prečrtati; risati (puškino cev); raziti

rayer quelqu'un du nombre de koga ne več šteti med, k
rayer un fusil risati puško
le diamant raye le verre diamant napravi razo v steklu
rayer du papier (na)črtati papir s svinčnikom in ravnilom
rayez cela de vos papiers, de vos tablettes (figuré) s tem ne morete več računati
rayer quelque chose de sa mémoire črtati, izbrisati si kaj iz spomina

rayo moški spol žarek; blisk, strela; špica pri kolesu; ognjevit človek; nepričakovana ali nenadna sreča; nenadna bolečina

rayo de calor toplotni žarek
rayo de luz svetlobni žarek; nenadna razjasnitev
cayó un (ali el) rayo treščilo je, strela je udarila
¡un rayo no lo parte! ta je neuničljiv!
pasar como un rayo bliskovito miniti
como si le tocara un rayo (fig) kot od bliska zadet
rayos X, rayos (de) Roentgen rentgenski žarki
los rayos solares sončni žarki
rayos tangentes špice (pri kolesu)
rayos ultraviolados ultravioletni žarki
¡mil rayos! gromska strela!
echar rayos iskre sipati

raz prep. da, giù da; sopra:
pasti raz mizo cadere dal tavolo
megle se dvigujejo raz morje le nebbie si alzano sopra il mare

razbežáti se (-ím se) perf. refl.

1. (zbežati na vse strani) disperdersi, sparpagliarsi, sbandarsi:
novica se je razbežala po mestu la notizia si sparse per la città

2. pren. (izginiti, miniti) sparire, svanire, dileguarsi:
žalostne misli se bodo kmalu razbežale i pensieri tristi si dilegueranno presto

razbíjati ➞ razbiti

razbíjati si glavo (figurativno) to rack one's brains

razbíjati faire du tapage, tapager, tempêter

razbijati si glavo se creuser la tête (ali la cervelle)
valovi se razbijajo ob steno les lames (ali les vagues) déferlent contre le mur (ali la falaise)

razbíjati (-am) | razbíti (-bíjem)

A) imperf., perf.

1. rompere, spaccare; spezzare; scindere; fiz. disintegrare:
razbiti skalo spaccare un sasso
razbijati na manjše dele frantumare
fiz. razbijati atome disintegrare gli atomi
razbiti kozarec rompere un bicchiere
razbiti komu gobec spaccare il muso a qcn.

2. battere; pestare; bussare:
konj razbija ob tla il cavallo scalpita
razbijati po vratih bussare (violentemente) alla porta

3. pren. strimpellare, pestare:
razbijati po klavirju pestare sulla tastiera del pianoforte

4. pren. (močno utripati) battere forte:
srce razbija od strahu il cuore batte forte per la paura

5. pren. frantumare, scindere:
razbiti prevelika obdelovalna zemljišča frantumare superfici coltivabili troppo vaste

6. pren. distruggere, dissipare; confutare:
razbijati iluzije distruggere le illusioni
razbijati zmotne teorije confutare le false teorie
razbijati po martellare qcs.
razbijati s krampom picconare
PREGOVORI:
sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) razbíjati se (-am se) | razbíti se (-bíjem se) imperf., perf. refl.

1. rompersi, spaccarsi, fracassarsi, sfasciarsi, schiantarsi:
ladje se je razbila ob čereh la nave si schiantò contro gli scogli

2. ekst. fallire:
načrt se je razbil il piano è fallito

3. pren. scindersi:
stranka se je razbila v več struj il partito si scisse in varie correnti
PREGOVORI:
vrč hodi po vodo (toliko časa), dokler se ne razbije tanto va l'orcio per l'acqua che si rompe

C) razbíjati si (-am si) | razbíti si (-bíjem si) imperf., perf. refl. spaccarsi, rompersi (tudi pren.):
razbijati si glavo rompersi la testa; pren. rompersi la testa, scervellarsi, arrovellarsi

razbi|ti (-jem) razbijati zerschlagen, zerschmettern, zerbrechen, na kose: entzweischlagen, [auseinanderschlagen] auseinander schlagen, kaputtschlagen, kaputtmachen; na majhne koščke, kost, atom: zertrümmern, in Trümmer schlagen, inventar v lokalu, stanovanju: Kleinholz machen aus, kurz und klein schlagen; šipo, steklo: einschlagen, in Scherben schlagen, z vrženim kamnom ipd.: einwerfen, s sunkom: einstoßen; vozilo, letalo pri vožnji: zu Bruch fahren/ fliegen; letalo pri pristanku: bruchlanden; led, blokado: brechen (das Eis brechen)
razbiti čete zersplittern
razbiti si glavo pri hoji: sich den Kopf/Schädel einrennen (tudi figurativno)

razbíti rompre, casser, briser ; (na drobne kose) mettre en pièces (ali en morceaux) , réduire en miettes ; (dno) défoncer ; (vrata) enfoncer

razbiti se (načrti) se réduire (ali être réduit) à néant, (posel) échouer, (upanje) s'effondrer, (letalo) s'écraser (au sol); se casser, se briser, se rompre, se fracasser
ki se rad, hitro razbije cassant, fragile
glavo si razbiti se faire un trou à la tête

razblažíti (-ím)

A) perf. rendere mite, ingentilire:
ljubezen razblaži l'amore ingentilisce

B) razblažíti se (-ím se) perf. refl. diventare felice, gioire:
ob spominih se mu je obraz razblažil al ricordo il volto gli si illuminò dalla felicità

razblíniti (-im) | razblínjati (-am)

A) perf., imperf. disperdere, dissipare, dileguare (tudi ekst.):
razbliniti dvome disperdere, dissipare i dubbi

B) razblíniti se (-im se) | razblínjati se (-am se) imperf., perf. refl. disperdersi, perdersi, dissiparsi, dileguarsi:
naše upanje se razblinja le nostre speranze si dileguano