Franja

toplomér thermomètre moški spol

živosrebrni (alkoholni, plinski) toplomer thermomètre à mercure (à alcool, à gaz)
medicinski toplomer thermomètre médical
maksimalni-minimalni toplomer thermomètre à maxima et minima
toplomer se dviga, pada le thermomètre monte, descend
toplomer kaže 10° nad (pod) 0 le thermomètre marque 20 degrés au-dessus (au-dessous) de zéro

toplomér termómetro m

Celzijev (kliničen) toplomer termómetro centígrado (clínico)
maksimalni-minimalni toplomer termómetro de máxima y mínima
živosrebrni toplomer termómetro de (columna de) mercurio
toplomer kaže 0° (5° pod, nad 0) el termómetro marca cero (cinco grados bajo, sobre cero)
pogledati (odčitati) toplomer mirar (leer) el termómetro

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

tŕden (-dna -o) adj.

1. saldo, fermo, solido, gagliardo:
trden most un ponte saldo
trden jez una diga solida
trdno zdravje salute buona, ferma

2. compatto:
trden beton cemento compatto

3. forte, solido:
trdna organizacija organizzazione forte

4. robusto

5. tenace, adamantino, incrollabile, inattaccabile; inoppugnabile:
biti trden v sklepih, sodbah essere tenace nei propositi, nelle valutazioni
trdno dejstvo fatto inoppugnabile

6. profondo, fondo:
trdna noč notte fonda
trden spanec sonno profondo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
trden kmet contadino abbiente, facoltoso
nič kaj trden v nogah incerto sulle gambe (dalla paura, per il vino)
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
trdna valuta valuta forte, pregiata
fiz. trdno telo solido

trídeset (-ih) numer. trenta:
trikrat deset je trideset tre per dieci fa trenta
voziti trideset na uro fare trenta all'ora; andare trenta all'ora
trideset stopinj pod ničlo 30° sotto zero
stanovati na Tržaški 30 abitare in via Trieste, 30

tuj¹ (-a, -e) fremd, povsem: človek, kraj: wildfremd
tuj čemu -fremd
(sistemu systemfremd, stroki fachfremd, po bistvu wesensfremd, telesu körperfremd, siceršnji ponudbi sortimentsfremd, v deželi landfremd, v kraju ortsfremd, vrsti artfremd); matematika množici: fremd, števili: teilerfremd
drug drugemu tuj gegenseitig fremd
tuja država ein fremder Staat
tuja krivda pravo das Fremdverschulden
tuja oblast die Fremdherrschaft
tuja snov der Fremdstoff
tuja valuta die Auslandswährung, Fremdwährung
brez tuje pomoči selbst, selbständig
tuje beljakovine množina das Fremdeiweiß
tehnika tuje vzbujanje die Fremderregung
zavarovanje tuje stvari die Fremdversicherung
tuji kapital das Fremdkapital
pretiran tuj vpliv die Überfremdung
na tuj račun auf fremde Kosten
pod tujim imenom unter fremdem Namen
figurativno kititi se s tujim perjem sich mit fremden Federn schmücken

túj strange; (inozemski) foreign, outlandish; (nepoznan) unknown; (državljan) alien

túj državljan, -nka foreigner
túj jezik foreign language
túja beseda foreign word
na tújem abroad
pod tújim imenom under an assumed name
tekma na tújem igrišču an away match

túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

na tujem à l'étranger
tuja beseda mot étranger (ali savant)
tuj jezik langue étrangère
tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
na tuje iti quitter le pays, émigrer
na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
tujega se počutiti se sentir dépaysé

túj (-a -e)

A) adj. altrui:
posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

2. estraneo, forestiero:
uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

3. altro:
ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

4. straniero, estero; forestiero:
učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
tuj državljan cittadino straniero

5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
počutiti se tujega sentirsi estraneo

6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

7. estraneo, lontano:
vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
biti tuj essere impersonale, distaccato
živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
lingv. tuj element esotismo
šport. tuji igralec oriundo
hist. tuji vojak ausiliario

B) túji (-a -e) m, f, n
misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
iti na tuje andare all'estero

túj extranjero; forastero ; (nepoznan) desconocido ; (pripadajoč drugim) ajeno

pod tujim imenom bajo nombre supuesto
tuja beseda palabra f extranjera, extranjerismo m
tuj jezik lengua f extranjera, idioma m extranjero
na tuj račun por cuenta ajena
tuj denar moneda f extranjera
tuji vrednostni papirji valores m pl extranjeros
krasiti se s tujim perjem (fig) adornarse con plumas ajenas
priti v tuje roke caer en manos ajenas
pouk tujih jezikov enseñanza f de lenguas extranjeras
tuj kapital capitales m pl extranjeros

tújčev (-a -o) adj. straniero:
ječati pod tujčevo peto sopportare il giogo straniero

tunel [é] moški spol (-a …) der Tunnel (podvodni Unterwassertunnel, železniški Eisenbahntunnel)
zvrtati tunel pod (etwas) untertunneln

tunika samostalnik
1. (oblačilo) ▸ tunikaProsojna tunika v kombinaciji s svilenimi hlačami deluje damsko, večerno in elegantno. ▸ Az áttetsző tunika selyemnadrággal kombinálva nőiesen, estélyi viseletként és elegánsan hat.
Pod srednje dolg suknjič oblecite bombažno tuniko, ki gleda izpod suknjiča in prekrije celotno zadnjico. ▸ A középhosszú zakó alá vegyen fel pamuttunikát, amely kilóg a zakó alól, és eltakarja hátsóját.

2. nekdaj (antično oblačilo) ▸ tunikaPod oklepom je legionar nosil laneno tuniko, ki mu je segala do kolen. ▸ A légiós a vértje alatt lenből készült, térdig érő tunikát viselt.

3. (liturgično oblačilo) ▸ tunika
Visoki cerkveni dostojanstveniki so nosili zapletene vezenine, mašne obleke, štole, okrašene plašče, dalmatinske tunike, duhovniške halje in oglavnice. ▸ A magas rangú egyházi méltóságok bonyolult csipkézeteket, miseruhákat, stólákat, díszköntösöket, dalmát tunikákat, papi köntösöket és csuklyákat viseltek.

túš³ (prha) ducha f

iti pod tuš tomar una ducha
politi koga z mrzlim tušem (fig) arrojar un jarro de agua fría sobre alg

tutéla tutelle ženski spol

dati pod tutelo mettre sous la tutelle

tutéla tutela f

dati pod tutelo poner bajo tutela

udar² moški spol (-a …) vojska der Stoß; (nenaden prodor) der Vorstoß
figurativno na udaru česa: ausgesetzt (dem), in der Stoßrichtung von
priti pod udar česa: zum Hauptziel von … werden

udár (-a) m

1. colpo, rovescio:
biti pod udarom usode subire i rovesci della mala sorte

2. urto, colpo:
zračni udar ob eksploziji urto d'aria all'esplosione
udar mraza, vročine ondata di freddo, di caldo

3.
državni, vojaški udar colpo di stato, golpe
priti pod udar zakona essere colpito dalla legge
biti na udaru kritike essere oggetto di critica
elektr. električni udar scossa di corrente
med. toplotni udar (vročinska kap) colpo di calore
mont. hribinski udar cedimento di roccia
šah. taktični udar mossa tattica

udírati se (-am se) | udréti se (udrèm se) imperf., perf. refl.

1. cedere; sprofondare:
tla se udirajo pod nogami la terra cede sotto i piedi
kolesa se udirajo v sneg le ruote sprofondano nella neve

2. crollare, rovinare:
streha se udira il tetto sta crollando

3. sgorgare:
iz rane se udira kri il sangue sgorga dalla ferita

uiti v hlače frazem
1. olepševalno (polulati se; pokakati se) ▸ a nadrágjába csinál
Potipal je pod zadnjico in z gnusom opazil, da mu je ušlo v hlače. ▸ Megtapogatta a fenekét, és undorral vette észre, hogy a nadrágjába csinált.
Tako so se režali, da jim je najbrž ušlo v hlače. ▸ Úgy röhögtek, hogy majdnem a nadrágjukba csináltak.
Malo je manjkalo, da bi mi od strahu ušlo v hlače. ▸ Nem hiányzott sok, hogy a nadrágomba csináljak.

2. (polomiti ga; narediti napako) ▸ elszar
Okoljevarstveni vidik jim je v celoti ušel v hlače. ▸ A környezetvédelmi szempontot teljesen elszarták.
Moštvu namreč v najpomembnejših trenutkih pogosto uide v hlače. ▸ A csapat a legfontosabb pillanatokban gyakran elszarja.