Franja

Zadetki iskanja

  • čemú adv.

    1. a che cosa, per che cosa:
    čemu ti bo knjiga, če je ne bereš a che cosa ti serve il libro se non leggi?

    2. perché:
    čemu naj bi me bilo strah perché dovrei aver paura?
  • čestitati s stisnjenimi zobmi frazem
    (ne privoščiti uspeha ali dosežka) ▸ összeszorított foggal gratulál
    Menim, da so mi vsi iskreno čestitali in da ni bilo nikogar, ki bi mi čestital s stisnjenimi zobmi ... vsaj upam. ▸ Szerintem mindenki őszintén gratulált, és nem volt senki, aki összeszorított foggal gratulált volna... legalábbis remélem.
  • četrtošolec samostalnik
    1. (v osnovni šoli) ▸ negyedikes
    četrtošolec osnovne šole ▸ negyedikes tanuló, negyedikes általános iskolás
    V raziskavo ste zajeli četrtošolce iz gorenjskih osnovnih šol. ▸ A kutatásba belevette a gorenjskói általános iskolák negyedikes diákjait.

    2. (v srednji šoli) ▸ negyedikes
    četrtošolec srednje šole ▸ negyedikes középiskolás
    četrtošolec gimnazije ▸ negyedikes gimnazista
    Četrtošolci oziroma bodoči maturanti naj bi imeli in tudi kazali določeno stopnjo odgovornosti. ▸ A negyedikesektől, vagyis a leendő érettségizőktől elvárják, hogy bizonyos szintű felelősségtudattal rendelkezzenek és úgy is viselkedjenek.
  • čȉst -a -o
    1. čist, snažen: -a kuća, voda; -e ruke
    2. jasen: -o nebo, oko, staklo
    3. sam, gol, čist: -a zavist
    4. čist, brez primesi: -i ton, šećer, koks, cink; -a boja, cijena, dobit, težina, tvar; -a znanost, nauka; -o zlato, željezo; -a krv, rasa
    5. biti na -u biti si na jasnem; činiti što iz -a mira delati kaj, ne da bi bil izzvan; ne biti čist ne biti pri pravem; primiti nešto za -u monetu sprejeti kaj kot čisto resnico; prepisati što na -o
    6. -a nedjelja prva postna nedelja
  • človek3 [ô] moški spol (človeka) v nedoločni rabi: man, (v sklonih : einem) (človek nikoli ne ve man weiß nie, človek bi mislil man würde meinen; človek bi ponorel da geht einem der Hut hoch)
    človek bi ponorel es ist, um die Wände hochzugehen/es ist zum Verrücktwerden
    človek bi se valjal od smeha es ist zum Kugeln
    človeku se ne posveti takoj es leuchtet einem nicht sofort ein
    človeku je žal es tut einem leid
  • člôvek man, pl men; human being; fellow, individual, person

    člôvek (božji)! (vzklik nestrpnosti) man (alive)!
    čuden člôvek a queer (ali an odd) fellow
    nepomemben člôvek nonentity
    odrasel člôvek grown-up person, adult
    noben člôvek nobody, not a soul
    navaden, poprečen člôvek the man in the street, the average person
    vsak člôvek everybody, everyone
    poslovni člôvek man of business
    on je prijeten člôvek he is a pleasant fellow
    on je najboljši člôvek na svetu he is the best man alive; there is no better man alive (than he)
    člôvek za vsak posel, za vse jack-of-all-trades, pl jacks-of-all-trades
    člôvek u podoben man-like; anthropoid
    kakšen člôvek pa je on? what kind of person is he?, what sort of fellow is he?
    on je tudi samó člôvek he is only human
    Vi ste člôvek, ki ga hočem, potrebujem you are the man I want
    kaj naj si člôvek misli o njem? what should one think of him?
    kaj drugega bi člôvek mogel reči v tem primeru? what else could a man say in this case?
    člôvek obrača, bog pa obrne man proposes, God disposes
    člôvek na slabem glasu a bad egg (ali hat, lot)
  • člôvek homme moški spol , être humain moški spol , créature ženski spol (humaine); on

    človek bi dejal on dirait
    obleka ne dela človeka l'habit ne fait pas le moine
  • člôvek (-éka) m pl. ljudje

    1. uomo:
    razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

    2. (oseba) uomo:
    človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
    (kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
    pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
    (oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
    evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
    gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
    delovni človek lavoratore

    3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
    kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

    4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
    hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
    človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    domač človek connazionale
    publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
    pren. to je naš človek è uno dei nostri
    bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
    človek starega kova uomo di vecchio stampo
    človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
    voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
    jur. pravice človeka diritti dell'uomo
    antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
    človeku podobne opice scimmie ominidi
    pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
    pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
    PREGOVORI:
    človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
    človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
    človek se uči na napakah sbagliando s'impara
    kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
    kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
    obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco
  • čmûl -úla m, čmȕla ž (furl. muzul, lat. modiolus) dial. lončen vrč: popio bi ga u -u vode utopil bi ga v žlici vode
  • čokat pridevnik
    1. (o postavi) ▸ zömök, köpcös, tömzsi
    čokata postava ▸ zömök testalkat, zömök testfelépítés, testes
    Ropar je visok okoli 180 centimetrov in čokate postave. ▸ A rabló körülbelül 180 centiméter magas és zömök testalkatú.
    čokat možak ▸ köpcös férfi, testes férfi
    čokato telo ▸ zömök test, zömök termet
    čokat moški ▸ köpcös férfi, kontrastivno zanimivo testes férfi
    čokat konj ▸ tömzsi ló
    čokata žival ▸ zömök állat, testes állat
    Ko se je kasneje vračal proti svoji votlini, je v grmičevju ujel manjšo čokato žival. ▸ Később, amikor visszasétált a barlangja felé, egy apró, zömök állatot pillantott meg a bokrok között.
    čokati prstikontrastivno zanimivo tömpe ujjak
    Doma nikoli nisem želela imeti velikega ogledala, saj ne bi prenesla pogleda na svoje čokate noge. ▸ Soha nem akartam, hogy nagy tükör legyen az otthonomban, mert nem bírtam elviselni a vaskos lábaim látványát.

    2. (o obliki) ▸ vaskos, zömök, terebélyes
    čokat bet ▸ vaskos tönk
    čokat zvonik ▸ zömök harangtorony, kontrastivno zanimivo szoknyás harangláb
    čokat stolp ▸ vaskos torony
    čokata krošnja ▸ terebélyes lomb
    čokata gora ▸ zömök hegy
    čokata stavba ▸ zömök épület, vaskos épület
    Ob presajanju na stalno mesto morajo biti sadike čokate in krepke. ▸ A palánták az állandó helyre átültetésükkor legyenek vastagok és erősek.
    Čokate hiše so pod žgočim soncem obledele in postale peščene barve. ▸ A vaskos házak kifakultak a tűző nap alatt, és homokszínűvé váltak.
  • črhn|iti (-em)
    niti črhniti keinen Mucks von sich geben
    ne da bi črhnil ohne ein Sterbenswörtchen zu sagen
  • čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

    kako čúdno! what a curious thing!
    čúdna opazka a strange remark
    to je čúdno that is strange
    on je čúden patron he is a strange fellow
    nič čúdnega, če... no wonder if...
    na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
    čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
    čúdno se počutiti to feel strange
    čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
    čúdno se sliši žargon it sounds rum
    kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
    zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder
  • čúdež miracle, wonder; prodigy

    gospodarski čúdež economic miracle
    delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
    razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
    čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly
  • čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)

    čudim se ti you amaze me
    temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
    stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
    ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
    čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it
  • čudodelnik samostalnik
    1. pogosto v verskem kontekstu (o nadnaravni sposobnosti) ▸ csodatévő
    Frančiška se je prijel sloves čudodelnika, saj naj bi ozdravil številne bolezni. ▸ Franciškára ráragadt a hírnév, hogy csodatevő, mivel állítólag számos betegséget gyógyított meg.
    Cerkev je tega svetnika častila kot čudodelnika in okrog njega se je spletla vrsta legend. ▸ Az egyház ezt a szentet csodatevőként tisztelte, és számos legenda szövődött körülötte.
    Zatrjuje, da nima nadnaravnih sposobnosti, čeprav ga imajo ozdravljeni za čudodelnika. ▸ Állítása szerint nincs természetfeletti képessége, bár a meggyógyult emberek csodatevőnek tartják.
    Trenerji niso čudodelniki in njihova uspešnost ni odvisna samo od načina dela, temveč tudi od kvalitete in potenciala ekipe oziroma igralcev.kontrastivno zanimivo Az edzők nem tudnak csodákat tenni, és sikereik nem csak a munkamódtól függenek, hanem a csapat vagy a játékosok minőségétől és lehetőségeitől is.

    2. (o veliki spretnosti) ▸ bűvész, guru
    Za vodjo trženja je izbral finančnega čudodelnika Javierja Sancheza. ▸ Marketingvezetőnek Javier Sanchezt, pénzügyi gurut választotta.
    V Barceloni so raje kupili enega zvezdniškega igralca – čudodelnika, ki sliši na ime Ronaldinho. ▸ Barcelona inkább egy sztárjátékost vett meg – egy bűvészt, akit Ronaldinhonak hívtak.
  • čútiti (-im)

    A) imperf. ➞ začutiti

    1. (zaznavati s čutili) sentire:
    čutil je, da ga duši si sentiva soffocare

    2. (nagonsko dojemati, predvidevati, slutiti) sentire:
    živali čutijo nevarnost gli animali sentono il pericolo

    3. (z zavestjo ugotavljati) sentire, avvertire:
    čutiti je potrebo po boljši organizaciji dela si avverte il bisogno di una migliore organizzazione del lavoro
    v zraku je čutiti pomlad la primavera si sente nell'aria

    4. (imeti čustva, občutke) sentire:
    čutiti žalost sentire, provare dolore
    čutiti kaj do koga sentire qcs. per qcn., amare qcn.
    čutiti s kom (sočustvovati) sentire pietà, compassione per qcn., condividere il dolore di qcn.

    5. (doživljati) sentire, provare, sperimentare:
    begunci najbolj čutijo posledice vojne i profughi sentono più di tutti gli effetti della guerra

    6. (skupaj z glagolskim samostalnikom) sentire, provare:
    čutiti bolečino, lakoto, ljubezen, zadrego sentire, provare dolore, aver paura, provare affetto per; provare imbarazzo, sentirsi imbarazzato

    B) čutíti se (-im se) imperf. refl.

    1. sentirsi:
    ne čutiti se krivega non sentirsi colpevole
    čutiti se srečnega, užaljenega sentirsi felice, offeso

    2. (imeti se za kaj) sentirsi, credersi, ritenersi:
    ne čutim se poklicanega, da bi sodil non mi sento chiamato a giudicare
  • ćȍk m (t. kok)
    1. korenina
    2. rod, prednik: od tebe ne ostalo traga, ćok ti se iskopao! da bi ostal brez potomcev!
  • da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

    z namenom, da bi (in order) that
    da ne bi lest, but
    da le, samó da (če le) provided (that)
    takó da so that, so as to + nedoločnik
    kakor da, kot da as though
    slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
    mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
    gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
    res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
    recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
    jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
    preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
    ; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
    bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
    tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
    nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
    da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
    nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours
  • da2 podredni veznik

    1. [daß] dass

    2. ustreza nemškim infinitivnim konstrukcijam s zu: (da bi dokončal X um X zu vollenden)
    (zato) da (ne) bi um (nicht) zu + nedoločnik
    ne da bi ohne zu + nedoločnik
    da (sploh) ne (govorimo o X) um über X (gar) nicht zu (sprechen)
    ne glede na to, da ungeachtet des …

    3.
    kakor da als ob

    4.
    češ da angeblich soll (er/…)
    ki da der/die …angeblich
    ker da weil …angeblich

    5. (dokler ne) bis (da pride bis er kommt)

    6. ukaz:
    da takoj izgineš! [daß] dass du sofort verschwindest!
    da ne slišim pritoževanja! [daß] dass mir keine Klagen kommen!

    7. domneva:
    da nisi X? bist du nicht vielleicht X?
  • da (veznik) que, de, à, pour

    tako da afin (ali pour) que, de (ali en) sorte que
    da bi afin de, afin que, pour que + subjunktiv
    ne da bi sans que
    ne da bi vedel pas que je sache
    da le, samo da pourvu que, à condition que