Franja

vrábec gorrión m

to čivkajo že vrabci na strehi (fig) todo el mundo lo sabe; es un secreto a voces
bolje je vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
s topovi streljati na vrabce (fig) matar mosquitos a cañonazos

vrág (-a) m

1. evf. (hudič) diavolo:
skleniti z vragom pogodbo fare un patto col diavolo
bati se koga kot živega vraga avere una paura matta di qcn.
smrdeti kot tisoč vragov puzzare terribilmente
biti črn, grd kot vrag essere nero, brutto come il diavolo
da bi te vrag! ti venga un colpo!
tristo vragov! per mille diavoli!

2. pren. (hudoben človek) uomo perfido, maligno; demonio:
ta vrag je zmožen vsega è un demonio capace di tutto

3. (izraža negativen odnos do osebe, stvari) vulg.
ta vrag se ga večkrat napije questo coglione non fa che sbronzarsi
vsega vraga najdeš, samo tistega ne, kar potrebuješ trovi di tutto, solo non quello che ti serve

4. star. (sovražnik) nemico

5. pog. (hrup, nemir) putiferio, pandemonio; vulg. casino:
ne zganjajte vendar takega vraga zaradi malenkosti non fate sto casino per un nonnulla

6. pog. (neprijetnost) guaio:
to je tisti vrag, denarja nimamo il guaio è che siamo senza soldi
boš že videl vraga! ti farò vedere io!

7. (izraža nezadovoljstvo nad čim) diavolo; malora:
vrag je vse skupaj al diavolo, alla malora tutto quanto

8. (v zvezi z 'vedeti' izraža negotovost)
kdaj pridejo? Vrag vedi quando vengono? E chi lo sa, Mah

9. pog. pren.
poslati koga k vragu, iti k vragu mandare al diavolo, andare al diavolo

10. (v medmetni rabi)
vrag vedi, kod hodi e chi lo sa dove è andato a finire
kdo, za vraga, te je poslal tja e chi diavolo ti ci ha mandato!
vulg. vrag, pa tako plačilo merda e una paga così!
vrag naj me vzame, če ni res il diavolo mi porti se non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje jemlje vrag la ditta sta andando al diavolo
ne bati se živega vraga non aver paura di nessuno
pren. izpuliti vragu rep fare cose impossibili
pog. narediti vraga in pol fare un sacco di cose
pog. slikati vraga bolj črnega, kot je v resnici dipingere il diavolo più nero di quanto non sia
biti od vraga essere bravo, capace come pochi; essere perfido
iti k vragu andare al diavolo, in malora
če jih je pet, šest, je vendar isti vrag cinque o sei, fa lo stesso
pog. tega za vraga ne morem najti non posso affatto trovarlo
delati vraga in pol fare il diavolo a quattro
zool. morski vrag manta (Manta birostris)
morski vrag rana pescatrice, lofio, gianello (Lophius piscatorius)
PREGOVORI:
kadar vrag ima mlade, nima nikoli samo enega le disgrazie non vengono mai sole

vréti to boil; to seethe (tudi figurativno); (mošt) to ferment

v meni vre že dolgo časa I have been boiling up inside for a long time
v deželi vre nezadovoljstvo the country is seething with discontent
vréti k (zgrinjati se k) to flock to, to crowd to

vsè adv.

1. (s kompar. izraža postopno naraščanje, upadanje) sempre più; sempre meno:
pitne vode je vse manj c'è sempre meno acqua potabile

2. (s kompar. izraža visoko stopnjo) tutto; troppo:
vse premalo vemo o tem ne sappiamo troppo poco

3. (poudarja visoko mejo trajanja, doseganja) fino a:
čakati vse do jutra attendere fino al mattino
napiti se vse do nezavesti ubriacarsi fino a perdere coscienza

4. (poudarja pomen besede)
na trgu je vse polno ljudi la piazza è affollatissima
imeti vse polno znancev avere moltissimi conoscenti

5. (s pron. ali adv. za izražanje množine)
kaj vse sem že opravil danes quante cose ho già sbrigato quest'oggi
kam vse bi rad šel dove, in quanti luoghi mi piacerebbe andare

6. vse prej kot meno che:
ravnal si vse prej kot olikano ti sei comportato meno che civilmente

vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!

4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto

za² prep.

I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
priti domov za dne venire a casa di giorno

II. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

2. (za izražanje smeri, cilja) per:
ladja za Split la nave per Spalato
avtobus za Maribor il pullman per Maribor

3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
izvedeti za novico venir a sapere la novità
prošnja za podporo domanda di sussidio

4. (za izražanje funkcije) da:
biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

7. (za izražanje namena) in, da, per:
konj za jahanje cavallo da sella
boj za obstanek lotta per l'esistenza

8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

10. (za izražanje količine časa) per:
imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
naročiti za osmo uro ordinare per le otto

11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
zaboj za drva la cassa della legna
spored za nedeljo il programma della domenica
lak za nohte smalto per le unghie

12. (za izražanje načina)
prodati za gotovino vendere per contanti
bežati kot za stavo scappare a gambe levate
govoriti sam zase parlare sottovoce
za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

13. (za izražanje vzroka) per:
jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
biti kaznovan za krajo essere punito per furto
klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

14. (za izražanje mere) di, per:
za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
umakniti se za korak ritirarsi di un passo

15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
plačati za brata pagare al posto del fratello
prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

16. (za izražanje podkrepitve) per:
za božjo voljo per l'amor del cielo

III. (z orodnikom)

1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
sedeti za mizo sedere a tavola

2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
najhujše je za nami il peggio è passato

4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
podedovati za očetom ereditare dal padre
nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
koprneti za kom spasimare per qcn.
povpraševati za kom chiedere di qcn.
žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

8. (za izražanje vzroka) di, per:
zboleti za gripo ammalarsi di influenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
biti za nadlego importunare, dar fastidio
tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
pren. biti za odstrel andare silurato
oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina

zaarati glagol
(plačati predujem) ▸ foglalót letesz, foglalót ad
Par je, preden je prodal staro stanovanje, že zaaral novo. ▸ A pár, mielőtt még eladta volna a régi lakást, már letette a foglalót az újra.

začétek beginning; start; commencement; outset; origin; (pisma) opening

v začétku at (ali in) the beginning, initially, first, at the outset
od vsega začétka, od samega začétka from the very beginning, from the start
od začétka do konca from beginning to end, from start to finish, from first to last
za začétek for the present, to begin with
začétek in konec (figurativno) alpha and omega
dober začétek v življenju a good start in life
skromen začétek (figurativno) the thin end of the wedge
slab začétek, slab konec a bad beginning makes a bad ending
dober začétek je že pol zmage a good start (ali beginning) is half the battle, well begun is half done
to je začétek konca it is the beginning of the end
vsak začétek je težak the beginning is always hard, it is always hard to make a start
dober začétek je že pol opravljenega dela (figurativno) a good lather is half the shave

začétek début moški spol , commencement moški spol , ouverture ženski spol ; (izvor) origine ženski spol , principe moški spol

v začetku au début, au commencement
(že) od začetka, takoj v začetku dès le début, dès le commencement
od začetka do konca du commencement (ali du début) à la fin, d'un bout à l'autre, de bout en bout
v začetku maja au début (ali au commencement) (du mois) de mai, début mai
v začetku leta (meseca) au début (ali au commencement) de l'année (du mois)
prvi začetki premières notions, (premiers) rudiments, éléments moški spol množine
začetek šolskega leta rentrée ženski spol scolaire (ali des classes)
vsak začetek je težak il n'y a que le premier pas qui coûte, il y a (un) commencement à tout

zádnjič adv. l'ultima volta, per l'ultima volta:
v tem lokalu sem prvič in zadnjič in questo locale sono qui la prima e l'ultima volta, non ci metto più piede
kar sva govorila zadnjič, se je že uresničilo ciò di cui abbiamo parlato l'ultima volta, si è già avverato

zagotávljati (-am) | zagotovíti (-ím) imperf., perf.

1. assicurare; garantire:
zmaga že zagotavlja prvo mesto la vittoria assicura il primo posto in classifica

2. promettere, essere garanzia:
vodovodni inštalater zagotavlja, da bo delo končal v roku l'idraulico ha promesso di finire il lavoro entro il termine stabilito

zakupništvo samostalnik
(vrsta imetniškega razmerja) ▸ haszonbérlet
Leta 1919 je že ugotavljal, da se je zakupništvo marsikje sprevrglo v podjetništvo. ▸ Már 1919-ben megállapította, hogy a haszonbérlet sok helyen vállalkozássá alakult át.

zalotíti (-ím)

A) perf.

1. sorprendere, cogliere, pizzicare:
zalotiti vlomilca sorprendere lo scassinatore, coglierlo in flagrante
zalotiti koga na laži cogliere qcn. in bugia

2. ekst. sorprendere:
pohitimo, da nas ne zaloti tema sbrighiamoci perché non ci sorprenda il buio

B) zalotíti se (-ím se) perf. refl. accorgersi, avvedersi, rendersi conto:
zalotil se je, da jo ima že dolgo rad si avvide di amarla da lungo tempo

zamer|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Groll; das Übelnehmen
kuhati zamero (jemandem) grollen; etwas gegen (jemanden) haben

2.
priti v zamero es sich verderben mit (jemandem), bei (jemandem) in Ungnade fallen

3.
brez zamere! nichts für ungut!
(boste že oprostili!) Entschuldigung!
prositi za zamero um Verzeihung bitten

zanímati (-am)

A) imperf.

1. interessare; essere interessato (a):
zanimajo ga glasba, tuji jeziki, računalništvo lo interessano la musica, le lingue, l'informatica
problem strokovnjake že dolgo zanima è un problema che da tempo interessa gli studiosi, un problema al centro degli interessi degli studiosi
zanima ga ta hiša, ta služba è interessato a questa casa, a questo lavoro

2. pren. (z nikalnico izraža nezanimanje, neprizadetost) non importare; vulg. fregarsene:
vulg. ne zanima me, kaj govorijo ljudje non mi importa cosa dice la gente, me ne frego di quel che dice la gente

3. (zadevati kaj) interessare:
gradnja nove bolnišnice zanima vse prebivalce la costruzione del nuovo ospedale interessa tutta la popolazione

B) zanímati se (-am se) imperf. refl.

1. interessarsi:
zanimati se za vzroke nesreče interessarsi alle cause dell'incidente
včeraj se je nekdo zanimal zate ieri qualcuno chiedeva di te
zanimati se za književnost, šport, politiko interessarsi di letteratura, di sport, di politica

2. (prizadevati se za kaj, zavzemati se za kaj) impegnarsi per qcs.; appoggiare, caldeggiare qcs.:
zanimati se za gradnjo nove knjižnice appoggiare la costruzione della nuova biblioteca

zapádati (-am) | zapásti (-pádem) imperf., perf.

1. (v zvezi s 'sneg') nevicare; coprire:
sneg zapade že novembra nevica già in novembre
sneg zapada ceste la neve copre le strade

2. pren. cadere, cedere, abbandonarsi:
zapasti obupu cadere nella disperazione
zapasti v bedo cadere in miseria
zapadati alkoholizmu darsi al bere
zapasti v žalost sprofondare nel dolore

3. ekon. scadere:
dolg, menica zapade il debito, la cambiale scade

4. (izgubiti vrednost, veljavnost) scadere:
vizum je zapadel il visto è scaduto

5. star. (pripasti) passare (di propietà):
po očetovi smrti kmetija zapade najstarejšemu sinu morto il padre, il podere passa al figlio maggiore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zapasti vplivu nekoga lasciarsi suggestionare da qcn.

zapážen (-a -o) adj. notato, scorto:
že od prvih vlog je bil mladi igralec zapažen il giovane attore si fece notare, si mise in evidenza fin dagli esordi

zapitek samostalnik
1. (plačilo za pijačo) ▸ cechOb popivanju sta se potem sprla in skupaj zapustila lokal, ne da bi plačala zapitek. ▸ Ivóvitába keveredtek, és együtt távoztak a kocsmából anélkül, hogy kifizették volna a cechet.
Koliko je družba zapravila za kosilo in zapitek, ni hotel izdati. ▸ Azt, hogy mennyit költött a társaság az ebédre és az italokra, nem akarta elárulni.

2. (o posledicah dejanja) ▸ ár, számla
Moja zla sreča je združila moči z napačnimi odločitvami, h katerim sem nagnjen, in zdaj plačujem zapitek. ▸ A balszerencsém kombinálódott a rossz döntésekkel, amelyekre hajlamos vagyok, és most ennek fizetem az árát.
Minister tako politiko razglaša za uspešno, ne pove pa, kdo bo plačal zapitek. ▸ A miniszter eredményesnek hirdeti ezt a politikát, de nem árulja el, ki fogja megfizetni az árát.
Globalna kriza je torej čas plačevanja zapitka. ▸ A globális válság tehát az az idő, amikor megfizetjük a számlát.

3. neformalno, izraža negativen odnos (pijanec) ▸ részeges, iszákos
Tip je zapitek, ki se mu že fuzla od oblasti. ▸ A hapsi egy iszákos, aki már megzakkant a hatalomtól.
Torej, če se mi lokalni zapitki in zapohanci naselijo v mojo nepremičnino, si v bistvu ne morem nič kaj dosti pomagat. ▸ Tehát ez azt jelenti, hogy ha a helyi részegesek és füvesek beköltöznek az ingatlanomba, nem igazán tudok mit tenni.

zapitje samostalnik
1. neformalno (o proslavljanju z alkoholom) ▸ elivás, rámulatás, elmulatás
Trda pogajanja se začnejo šele kasneje, ko so že ugotovili, da ti lahko zaupajo. Drugače kot na zahodu, kjer večerja večkrat pomeni "zapitje" dobre kupčije. ▸ A kemény alkudozás csak később kezdődik, amikor megállapítják, hogy megbízhatnak benned. Ez más, mint nyugaton, ahol a vacsora a legtöbbször azt jelenti, hogy rámulatnak a jó vételre.
Če že ni bilo praznične pojedine, je podelitvi zakramenta sledilo vsaj zapitje krsta z vinom, v zadnjem času pa krstu sledi svečano kosilo. ▸ Ha már nem volt ünnepi lakoma, a szentség felvételét követően legalább jól elitták a keresztelőt, az utóbbi időben viszont ünnepi ebéd követi a keresztelőt.

2. (o alkoholizmu) ▸ iszákossá válás
Ob veselem vzdušju v pesmi svari pred nevarnostjo zapitja fanta in možnostjo odhoda z zadolženo kajžo po svetu. ▸ A vers derűs hangvétele mellett felhívja a figyelmet arra a veszélyre, hogy a fiú iszákossá válik és adósságokba verve magát vág neki a világnak.

zaprávljati to be prodigal (ali lavish) with; ➞ zapraviti

zaprávljati čas in denar to waste one's time and money
kdor lahkomiselno zapravlja, se od premoženja že poslavlja (arhaično) wilful waste makes woeful want