Franja

charge [šarž] féminin breme, tovor, teža; vozno blago; obremenitev (tudi commerce); militaire, électricité naboj, polnitev; služba, obveznost, naloga, odgovornost; stroški; davek, pristojbine; (juridique) obtožba, točka obtožbe; militaire napad, naskok, juriš; lov, zasledovanje; pretiravanje, satira, karikatura; chimie polnilo; familier batine

charge d'âmes dušebrižništvo
charge à la batonnette naskok z bajonetom
charge de bombes tovor bomb
charge complète poln vagon tovora
charge d'exploitation obratni stroški
charge fiscale davčno breme
charge maxima admissible največja dopustna obremenitev
charge publique javna služba; javna dajatev
charge sociale socialna bremena
à ma charge na moje stroške
à charge de revanche proti revanši, oddolžitvi, vrnitvi usluge, vzajemnosti
il peut utiliser ma voiture à charge pour lui de la maintenir en bon état lahko uporablja moj avto, s pogojem da ga vzdržuje v dobrem stanju
en charge (él) pod obremenitvijo, pod napetostjo
bête féminin de charge tovorna žival
devoirs masculin pluriel d'une charge uradne, službene dolžnosti
essai masculin de charge poskus, poskušnja obremenitve
femme féminin de charge služkinja, postrežnica
perte féminin de charge izguba napetosti
portrait masculin en charge karikaturen portret
prise féminin en charge prevzem
témoin masculin à charge obremenilna priča
s'acquitter d'une charge izpolniti obveznost
aller au delà de sa charge prekoračiti svoja uradna pooblastila
avoir charge de imeti nalog(o) za
avoir ses parents à charge vzdrževati svoje starše
en avoir sa charge (familier) dobiti, imeti svoj del
battre, sonner la charge bobnati, trobiti k napadu
entrer en charge nastopiti službo
être à la charge de quelqu'un biti, iti komu v breme (commerce)
il est à la charge de son frère brat ga vzdržuje
être, se mettre, tomber à la charge de quelqu'un biti, pasti komu v breme
être à charge de quelqu'un biti komu v breme, v nadlego
ce film est une charge de la vie américaine ta film je satira na ameriško življenje
mettre en charge nakopičiti, nabrati, zbrati
occuper une charge opravljati službo
payer la charge (figuré) nositi breme
prendre en charge quelque chose prevzeti odgovornost za kaj, nekaj v svoje roke vzeti; prevzeti; sprejeti
prendre en charge un orphelin vzeti siroto v oskrbo
revenir à la charge obnoviti napad, spet iti v napad, figuré še enkrat (kaj) poskusiti

chasser [šase] verbe transitif loviti, hoditi na lov; goniti, poditi, spoditi, pregnati, zasledovati; zabiti (žebelj); odpustiti (delavca); automobilisme zanesti v stran

chasser l'air zračiti
chasser le diable izganjati hudiča
chasser un clou zabiti žebelj
chasser de race podedovati lastnosti svojih prednikov
chasser sur les terres d'autrui hoditi komu v zelnik, posegati komu v njegove pravice
la faim chasse le loup du bois (proverbe) v sili še vrag móli
dans le virage, les roues arrière ont chassé na ovinku je zadnja kolesa zaneslo v stran

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

che² cong.

1. (uvaja subjektne in objektne odvisnike) da:
spero che tu venga upam, da prideš

2. (uvaja vzročne odvisnike) da, ker:
mi dispiace che tu non sia venuto žal mi je, da nisi prišel

3. (uvaja posledične odvisnike) da:
parla forte che ti senta govori glasno, da te slišim

4. (uvaja namerne odvisnike) da:
fallo entrare che si scaldi pokliči ga noter, da se segreje

5. (uvaja časovne odvisnike) da, ko, kar:
saranno anni che non lo vedo nekaj let je, kar ga nisem videl

6. (uvaja optativne stavke)
che entri! naj vstopi!

7. (uvaja pogojne stavke v zvezah)
posto che, a patto che, nel caso che, ammesso che če, v kolikor

8. (uvaja dopustne stavke) da, kolikor:
che io sappia, non è ancora ritornato kolikor vem, se še ni vrnil

9. (za izražanje podobnosti) kot:
preferisco telefonare che scrivere rajši telefoniram kot pišem
è più furbo che intelligente bolj je zvit kot pameten

10. kot da:
non fa che parlare samo govori (ne dela drugega, kot da govori)

chercher [šɛrše] verbe transitif (po)iskati; skušati, stremeti, prizadevati si

chercher à faire quelque chose skušati kaj napraviti
aller, venir chercher quelqu'un, quelque chose iti po, priti po koga, po kaj
(familier) chercher quelqu'un (figuré) zbadati koga, izzivati
chercher aventure iskati dogodivščin
chercher fortune iskati srečo
chercher des histoires à quelqu'un komu težave povzročati, (sodnijsko) klicati koga na odgovornost
chercher des mots croisés reševati križanko
chercher querelle à quelqu'un iskati prepira s kom
chercher une aiguille dans une botte de foin (figuré) nekaj nemogočega zahtevati, zaman si dajati dela in truda
faire, envoyer chercher quelqu'un, quelque chose poslati po koga, po kaj
chercher la petite bête biti pikolovski
chercher des poux à la tête de quelqu'un (figuré) grajati kaj na kom, po šolsko ravnati s kom
chercher midi à quatorze heures iskati težave, kjer jih ni, komplicirati zadevo
qu'allez-vous chercher là (populaire) kako pridete na to?
ça va chercher dans les mille francs to bo stalo okoli 1000 frankov
le bien cherche le bien kjer (že) kaj je, pride še kaj zraven
il l'a cherché, c'est bien fait pour lui! iskal je to (nesrečo, zlo ipd), prav mu je!

cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

à cheval na konju, jahaje, jež
à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
cheval alezan rjavec (konj)
cheval-arçons konj (telovadno orodje)
cheval à bascule gugaln konj
cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
cheval de chasse lovski konj
cheval de course dirkalni konj
cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
cheval entier žrebec
cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
cheval de labour konj za oranje
cheval marin morski konjiček
cheval noir vranec
cheval (de) pur sang čistokrven konj
un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
cheval de selle jahalni konj
cheval de trait vprežni konj
cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
(populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
(familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
course féminin de chevaux konjske dirke
crottin masculin de cheval konjska figa
dressage masculin du cheval konjška dresura
fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
viande féminin de cheval konjsko meso
aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
arriver à cheval prijahati, prijezditi
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
monter à cheval zajahati konja
monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
partir à cheval odjezditi
cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe

chiarire

A) v. tr. (pres. chiarisco)

1. razčistiti

2. pojasniti, pojasnjevati; razjasniti; razčistiti

B) ➞ chiarire, chiarirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ chiarisco) razjasniti se:
il tempo non (si) è ancora chiarito vreme se še ni razjasnilo

chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
chien méchant popadljiv pes
chien de pique črni Peter (karta)
nom masculin d'un chien! presneto!
exposition féminin de chiens pasja razstava
mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
métier masculin de chien pasji poklic
temps masculin de chien pasje, grdo vreme
travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
vie féminin de chien pasje življenje
entre chien et loup v mraku
arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
faire le chien couchant biti lizunski
n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
être coiffé à la chien biti ves razkuštran
je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto

chou¹ [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

mon chou, mon petit chou srček moj
ce pauvre chou ta revček
bout masculin de chou otročiček
chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
chou de Bruxelles brstnati ohrovt
chou à la crème tortica s smetano
choux farcis polnjeno zelje, sarma
chou frisé ohrovt
chou de Milan kodrasti ohrovt
chou rouge rdeče zelje
chou vert zimski vrtni ohrovt
chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
choux fourragers krmilno zelje
soupe féminin aux choux zeljnata juha
tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
être bête comme chou biti neumen ko noč
être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati

cinis -eris, m redko f (gr. κόνις)

1. pepel sploh (favilla je sipek pepel, poseb. še tleči pepel): in lignis si flamma latet fumusque cinisque Lucr., cinerem immundum iactare per agros V., cinerem et sopitos suscitat ignīs V., dilabi in cinerem H., Lact. upepeliti, redire in cinerem Plin., cin. lixivius Plin. ali lixivia Col. lug, corporis favillam ab reliquo separant cinere Plin.; pepel se je rabil za čiščenje posode: cineris frictio Arn.; od tod preg.: huius sermo haud cinerem quaeritat Pl. njegovemu govoru ni treba pepela ali luga = njegov govor je vljuden, dostojen; pesn. pl. nam. sg.: fer cineres V., postquam collapsi cineres et flamma quievit V.; pren.: incedis per ignes suppositos cineri doloso H.

2. pepel sežganih mrtvecev, mrliški pepel: Val. Fl., Q., cineri atque ossibus filii solacium reportare Ci. = umrlemu sinu, obsecravit per fratris sui mortui cinerem Ci., cineres operti matris H., minxerit in patrios cineres H., libabat (Hectoris) cineri Andromache V., cineri sua dona ferebant V., ut... mutam nequiquam adloquerer cinerem Cat., non (hic mihi) soror, Assyrios cineri quae dedat odores Tib., Lolliae Paullinae cineres reportare T., transferre matris fratrisque cineres Suet.; pesn.
a) = smrt: post cineres V., Mart., quodque cinis paucis, hoc mihi vita dedit Mart.
b) pepel = oseba po smrti: donec cinis iniuriosis aridus ventis ferar H., mea cum muto fata querar cinere Tib., nunc non cinis ille poetae felix? Pers., cedo invidiae, dummodo absolvar cinis Ph. po smrti, kot mrtvec.

3. kup pepela, pepelišče, razvaline: barbarus heu! cineres insistes victor H. pogorišče, Iliaci cineres V., cineres patriae insedisse supremos V., incendia gentes in cinerem vertunt O., nisi... patriae miserandam scelerati viderint cinerem Corn. Od tod

4. pren. pepel kot znak uničenja, poguba, propast, uničenje: cinis urbis patriae ali deflagrati imperii Ci., in (ad) cinerem collabi Val. Max., Arn.; pogosto v govornih zasukih, kakor: ego deos quaeso,... omne id ut fiat cinis Pl. da se upepeli = da se uniči, omne vertere in fumum et cinerem H. = vse pognati, in cinerem et liquidas munera vertere aquas Tib., utinam... in cineres Ars mea versa foret! O., in cinerem (cineres) dare aliquid Sen. tr. upepeliti = uničiti, Troia virûm atque virtutum omnium cinis Cat. grob.

cinquantième [sɛ̃kɑ̃tjɛm] adjectif petdeseti; masculin petdesetinka

je n'en ai pas encore fait le cinquantième nisem še skoraj ničesar naredil

circumfundō -ere -fūdī -fūsum

I.

1. naokrog liti: amurcam ad oleam Ca.; večinoma med. (redko refl.) obli(va)ti, obda(ja)ti, obkrožiti (obkrožati); z dat.: Plin., amnis circumfunditur insulae L., mare urbi circumfusum L., nympha circumfunditur iuveni O. vodna Nimfa se oprijemlje mladeniča (pesnik misli na vodo); poleg dat. z a(b): unda terrae a lateribus circumfunditur Sen. ph.; abs.: Tib., gens circumfusis invia fluminibus O., circumfusa nubes V., Eccl. zastirajoči oblak, circumfuso igni L. po obsevajočem ognjenem žaru, mel circumfusum Vitr., vis circumfusi aëris Mel.

2. pren. gnesti se, vrveti okoli koga ali česa, s hrupom obda(ja)ti, obsuti, obsipati; abs.: magna multitudo ab utraque parte circumfundebatur C., circumfunditur equitatus Caesaris C., circumfunditur corona T., circumfusus satelles O.; z dat.: cedentibus curcumfusi C., circumfundebantur obviis sciscitantes L., circumfusos regi barbaros adoriri Cu., tanta multitudo circumfundi paucioribus potest Cu. obsuti; redko refl.: equites Hannoni Afrisque se circumfudere L., a tergo se c. L.; še redkeje med. z acc. = okleniti (oklepati) se koga: hunc (Mavortem) tu, diva, circumfusa super Lucr.; akt. v med. pomenu: circumfudit eques frontemque pedites invasere S. konjenica napade; pren.: undique circumfusae molestiae Ci. od vseh strani vsute, quantum periculum ab circumfusis undique voluptatibus L. od povsod privrevajočih slasti.

— II.

1.
a) (o tekočini sami) tekoč obdajati: quam (terram) crassissimus circumfundit aër Ci.
b) obli(va)ti, poli(va)ti: (Agesilaum mortuum) amici cerā circumfuderunt N., Venus eos nebulae circum dea fudit amictu (tmeza) V. jih je ogrnila z meglenim plaščem; v pass.: omnis terra... circumfusa illo mari,... quem Oceanum appellatis Ci., circumfusum esse caligine, crassis tenebris ali luce Ci.

2. pren. obda(ja)ti, obkoliti (obkoljevati), obkrožiti (obkrožati): praefectum milites circumfundunt T.; nav. pass.: Pompeius copiis circumfusus Ci., sedens in bybliotheca circumfusus Stoicorum libris Ci. zakopan v knjige, Ascanium fusis circum (tmeza) complectitur armis V., turbā circumfusus L., collo parentis circumfusa O. ovita, oklenjena okoli..., neque enim stipatus satellitum manu, sed circumfusus undique nunc senatūs, nunc equestris ordinis flore Plin. iun.; v sovražnem pomenu: circumfusus hostium concursu N., densis circumfundimur armis V. oboroženci nas gosto obsujejo, undique circumfusi Cu.

cízati (-am) imperf. nareč. (sesati) poppare, succhiare (il latte); pren.
takrat si ti še cizal tu succhiavi ancora dal biberon

classe [klas] féminin razred; kategorija; stan; vojaški letnik; učilnica; pouk

classe cabine, de luxe, touriste kabinski, luksuzni, turistični razred
classe de dessin, de musique risalnica, glasbena učilnica
classe dirigeante, gouvernante vodilni, vladajoči razred
classe d'hisioire zgodovinska (šolska) ura
classe bourgeoise, moyenne meščanski, srednji stan
classe ouvrière, laborieuse delavski, delovni razred
classe des salaires plačilni razred
camarade masculin de classe sošolec, šolski tovariš
haine féminin de(s) classes razredno sovraštvo, razredni boj
journal masculin de classe šolski dnevnik, razrednica
livre masculin de classe šolska knjiga
petites, hautes classes nižji, višji razredi
rentrée féminin des classes začetek šole (v jeseni)
société féminin sans classes brezrazredna družba
salle féminin de classe učilnica, razred
soldat masculin de deuxième classe, un deuxième classe vojak brez čina
sortie féminin des classes sklep šolskega leta
de grande classe velikega formata
de première classe prvorazreden, prvovrsten
aller, être en classe hoditi v šolo
avoir de la classe (familier) biti zelo imeniten, odličen
cet acteur a de la classe ta igralec je odličen
entrer en classe de première vpisati se v prvi razred
être de la classe svojo (vojaško) službo imeti kmalu, še istega leta za seboj
lui et moi, nous sommes de la même classe on in jaz sva istega letnika, iste starosti
être bon pour la classe biti sposoben za vojaško službo
être attentif en classe biti pazljiv pri pouku
faire la classe učiti, poučevati
faire ses classes obiskovati šolo; opravljati svojo vojaško službo
partir en classe oditi, iti v šolo (k pouku)
redoubler, sauter une classe ponavljati, preskočiti razred
répartir par classes razvrstiti, razdeliti v razrede
la classe se termine à midi pouk se konča opoldne
dédoubler une classe razpoloviti razred

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

clīvus (st.lat. clīvos) -ī, m (*clīnō)

1. strmina, reber, vzpenjajoča se tla: calcari quadrupedem agitare advorsum clivom Pl. navkreber, colles incipiunt molli iugum demittere clivo V., ex inferiore loco adversum clivum incitati C., lenis a tergo clivus erat L., clivum mollire C., L. strmec znižati; preg.: clivo sudamus in imo O. znojimo se že pod goro = težava se šele začenja, čaka nas še veliko truda, lassus tamquam caballus in clivo Petr.; pren.: c. mensae O. nagnjenost mize (ki nima ene noge).

2. occ.
a) vzpenjajoča se pot ali cesta, klanec, poseb. clīvus Capitolīnus: L. Kapitolski klanec, strma cesta od Septimijevega slavoloka do vrha Kapitola, sacer clivus H. pot od Vestinega svetišča na Palatin.
b) arhit. dohod, klanček ali klančina v rim. hiši: Vitr.

Opomba: Pl. heterogeneum clīva -ōrum, n: Ca. ap. Non., Front.

close² [klous] prislov
blizu, pičlo

close at hand, close by čisto blizu
close on skoraj, domala; kmalu nato
he ran me very close kmalu bi me bil dohitel
to follow close upon s.o. biti komu za petami
to live close varčno živeti
to sail close to the wind jadrati tesno ob vetru; figurativno biti komaj še v mejah zakona
I felt close to tears na jok mi je šlo

clou [klu] masculin žebelj; cvek, žičnik; klinec; familier tvor, tur; ostra bolečina; figuré glavna privlačnost, višek (npr. programa); populaire zastavljalnica, zapor, ječa

les clous (z žeblji označeni) cestni prehod; familier star avtomobil
clou du spectacle višek, najbolj uspeli del predstave
clou de cordonnier, à chaussure čevljarski žebelj, cvek
clou de fantaisie krasilni žebelj
clou (de girofle) nageljnova žbica
clou de tapisserie tapetniški žičniki
vieux clou star bicikel ali avto
des clous! (populaire) še kaj! še tega bi se manjkalo! figo!
compter les clous de la porte morati dolgo čakati (pred vratmi)
enfoncer, fixer un clou zabiti žebelj
planter son clou udobno, po domače se nastaniti
il est maigre comme un clou, gras comme un cent de clous suh, mršav je ko trska
il lui manque un clou (figuré) manjka mu eno kolesce v glavi
il n'y manque pas un clou popolnoma gotovo je, ne manjka zadnjega žeblja
mettre quelque chose au clou (populaire) dati kaj v zastavljalnico
river son clou à quelqu'un (figuré) komu usta zamašiti
cela ne tient ni à clou ni à fer, ni à clou ni à cheville to ni solidno (narejeno)
cela ne vaut pas un clou to ni počenega groša vredno
traversez dans les clous! prenez les clous! uporabljajte cestne prehode!
un clou chasse l'autre (proverbe) klin se s klinom izbija

coat¹ [kóut] samostalnik
suknja, površnik, plašč, jopič; pokrov; prevleka, obloga, omet, opaž, plast, premaz; koža, dlaka, perje
medicina mrena, opna, kožica

coat of arms grb
to baste s.o.'s coat nabunkati, pretepsti koga
to cut one's coat according to one's cloth ➞ cloth
to dust a coat for s.o. pretepsti koga
it is not the gay coat that makes the gentleman obleka sama še ne naredi človeka
great coat zimski plašč
to wear the King's (ali Queen's) coat služiti vojake
coat of mail železna srajca, oklep
near is my coat but nearer is my skin vsak je sebi najbližji, bog je najprej sebi brado ustvaril
to turn one's coat izneveriti se, postati odpadnik, po vetru se obračati
to take off one's coat pripraviti se na boj
to take off one's coat to (the) work zavihati rokave, lotiti se dela