Franja

south² [sáuɵ] neprehodni glagol
iti ali peljati se proti jugu
astronomija (o luni) kulminirati

spank [spæŋk]

1. samostalnik
udarec z dlanjo (s copato ali kakim drugim ploščatim predmetom) po zadnjici; plosk

2. prehodni glagol
udariti ali nabiti po zadnjici, našeškati; z udarci gnati (konja itd.) naprej
neprehodni glagol
hitro iti, dirjati, drveti; (o konju) teči v koraku med dirom in galopom
navtika udarjati ob valove (o ladji)

spazierengehen^*, spazieren gehen* iti na sprehod

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

spīcō -āre (-āvī) -ātum (spīca)

1. naredi (delati) kaj ostro (koničasto), (o)šiliti, zašiliti, (za)ostriti, priostriti (priostrovati), doda(ja)ti čemu ost (konico), (o)koničiti; od tod pt. pf. spīcātus 3 oster, koničast, ošiljen, zašiljen, zaostren, priostren, okoničen, konico (ost) imajoč, šilast, óstnat: animantes spicatae aculeis Min.

2. s klasom (klasjem) opremiti (obložiti); od tod spicari iti v klas(je), delati klas(e), dobivati klase, klasíti se, „klasoveti“: grana spicantur Plin.; pt. pf. spīcātus 3
a) (o rastl.) klasje ali klasaste konice imajoč (noseč), klasàt, klasnát, klásast: herbae spicatae Plin., nardum spicatum Vulg.
b) spīcāta testācea „opečno klasje“ = klasasti tlak iz opeke: Vitr., Plin.

spigare v. intr. (pres. spigo) agr.

1. iti v klasje

2. divje rasti (zelenjava)

spin^*2 [spin] prehodni glagol
presti, sukati (volno itd.); spremeniti (raztopino) v umetno svilo; obračati, vrteti (vrtavko); hitro obrniti okoli osi; stružiti; (na dolgo) pripovedovati
figurativno izmisliti si; loviti (ribe) z umetno vabo
sleng vreči (kandidata) na izpitu
aeronavtika vrteti (letalo) okoli podolžne osi
neprehodni glagol
presti; (hitro) se obračati, vrteti se; krožiti
pogovorno hitro iti, brzeti, drveti; postati omotičen; brizgniti (kri)
aeronavtika vrteti se okoli podolžne osi; ribariti z umetno vabo

spun gold zlate žice
spin glass steklena nit
spin yarn vrv iz predenih konopcev
to spin (along) drveti, brzeti (po)
to spin a coin vreči novec v zrak (pri žrebanju, stavi itd.)
my head spins vse se mi vrti
to spin plots izmisliti si načrte, spletke
to spin a yarn (a story) pripovedovati dolgo (neverjetno) zgodbo
to send s.o. spinning udariti koga, da se zavrti okrog svoje osi

spoor [spúə]

1. samostalnik
lov sled živali

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
izslediti; slediti, iti po sledi, za sledjo

sporteln malo se iti šport

spūmō -āre -āvī -ātum (spūma)

1. intr. peniti se, proizvajati peno (pene), pene se komu cediti iz ust, iz ust (na usta) komu iti pena: Lucr., Sen. ph. idr., maria salsa spumant sanguine Enn. ap. Non., summis Amasenus abundans spumabat ripis V., adductis spumant freta versa lacertis V., fluctu spumabant caerula cano V. spumat plenis vindemia lābris V. spumant aspargine cautes V., cruor spumat in undis Lucan., equus spumat habenis Lucan., spumavit pateris hornus liquor Petr., postquam desierit (sc. acetum) spumare Plin., bilis spumat Cels., felle nigro spumat iecur Sen. tr.; poseb. peniti se od jeze, togote: ardescit furiis … mater, spumat, anhelat, exaestuat Arn.; pogosto v pt. pr. spūmāns -antis peneč se: Amm., Cl. idr., spumans salum, aper, spumantia frenis ora … equorum, ensis cruore spumans, spumantia mella, pocula … spumantia lacte, spumantia symbia lacte, spumans patera, concursus ad … plenos spumanti sanguine rivos V., spumantes rictus O., ira turpior spumante rictu Suet.; spūmāns peneč (se) = openjen: spumantia litora V., sonipes frena ferox spumantia mandit V.; metaf.: ut terra respersa eo (sc. aceto) spumet Cels. da se … razpeni, da se … zapeni, spumantibus visceribus Iuv.

2. trans. peniti, pokri(va)ti s penami, prekri(va)ti s peno, openiti, (s)peniti: saxa salis niveo spumata liquore Poeta ap. Ci.; pren.: equi … spumant oblivia linguis Cl., iste spumans ex ore scelus Corn.

stag [stæg]

1. samostalnik
zoologija jelen (zlasti petleten); samec raznih živali (merjasec, kozel itd.); skopljen vol, ki je dosegel polno rast; moški brez ženske (družbe); moška družba
zastarelo šiling
sleng (borza) špekulant z delnicami
sleng (redko) izdajalec, denunciant, ovaduh

a stag party zabava samo za moške
to go stag iti (kam) brez ženske družbe
to turn stag sleng denuncirati, ovaditi

2. pridevnik
moški, le za moške

3. prislov
sleng brez ženske družbe, sam

4. neprehodni glagol
sleng iti (kam) brez ženskega spremstva
sleng (borza) špekulirati z delnicami
prehodni glagol
sleng vohuniti, špijonirati (za kom)

to stag the market (borza) vpisati delnice

stalk² [stɔ:k]

1. samostalnik
lov zalezovanje (divjačine), zalaz; gizdava (košata, arogantna) hoja, šopirjenje, košatenje

2. neprehodni glagol
lov iti na zalaz, prikrasti se do divjačine; prevzetno, ošabno hoditi, šopiriti se
figurativno širiti se (bolezen, lakota)
prehodni glagol
lov zalezovati (divjad) prikrasti se do

stand to neprehodni glagol
vojska zavzeti, iti na mesta (v strelskem jarku)
šport biti pripravljen

stare^* v. intr. (pres. stō)

1. knjižno obstati

2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

3. obotavljati se, muditi se

4. trajati

5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo

6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan

7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?

8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati

9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako

12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti

13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati

18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori

19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših

22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za

start² [sta:t]

1. neprehodni glagol
iti (kreniti) na pot, odpotovati (for v)
oditi, odpeljati (vlak)
šport startati; izhajati (from iz)
trzniti, zdrzniti se, predramiti se, (po)skočiti, planiti; ostrmeti, osupniti (at ob)
izbuljiti se (oči), izskočiti; zrahljati se, popustiti (žebelj); zviti se, skočiti iz svojega položaja (les)
ameriško, sleng iskati, začeti prepir

2. prehodni glagol
začeti (kaj), povzročiti, pognati ali spustiti v tek; osnovati; preplašiti (divjad); izpahniti; pretočiti (tekočino) iz soda, izprazniti
šport dati (tekaču) znak za start
aeronavtika dati (letalu) znak za vzlet; oživiti, poklicati (kaj) v življenje; zrahljati, omajati (žebelj); odpreti (trgovino); pomagati komu, da kaj začne, nagnati (koga) k čemu
figurativno širiti (novice), sprožiti (vprašanje)

starting next week počenši s prihodnjim tednom
to start with za začetek, najprej, predvsem
to start agitation ameriško, pogovorno povzročiti nemire
to start after s.o. oditi za kom, zasledovati koga
his absence started everybody talking vsi so začeli govoričiti zaradi njegove odsotnosti
to start back umakniti se nazaj, ustrašiti se
to start on a book začeti (pisati) knjigo
to start in business začeti s trgovino
it was not your business, to start with predvsem se vas to ni tikalo
to start the collar-bone izpahniti si ključnico
this started me coughing ob tem sem začel kašljati
to start s.o. in business uvesti koga v (neki) posel
to start to one's feet skočiti, planiti na noge
to start an engine pognati, spraviti v tek stroj
his eyes seemed to start from their sockets oči so mu skoraj izpadle iz jamic (od jeze)
to start on a journey iti na potovanje
to start a hare prepoditi, preplašiti zajca
to start with Latin začeti z učenjem latinščine
to start a paper začeti izdajati časopis
to start into rage razjeziti se
to start for school odpraviti se, iti v šolo
to start at the sound of a siren zdrzniti se ob zvoku sirene
to start a seam odpreti šiv
to start into song začeti peti
to start from one's seat planiti s sedeža
a screw has started vijak se je odvil
this speech will start him in politics s tem govorom bo začel politično kariero
the storm started half the ship's rivets vihar je zrahljal ladji polovico zakovic
to start on a thing začeti neko stvar, lotiti se česa
when do you start? kdaj odrinete (odpotujete)?

stay up neprehodni glagol
ostati buden, bedeti, čuti, ne iti spat

step out neprehodni glagol
izstopiti, ven stopiti, sestopiti; hitreje iti, pospešiti korake, pošteno (hitro) stopiti
prehodni glagol
s koraki izmeriti (oddaljenost)

stir abroad neprehodni glagol
iti iz hiše

stool [stu:l]

1. samostalnik
stol brez naslonila, stolček; pručica, trinožniček, klečalnik
medicina stolica; stranišče; panj (štor) s poganjki; kos lesa, na katerega se pritrdi vaba v obliki ptice
arhitektura prag pri oknu

camp stool prenosen, zložljiv stol
folding stool zložljiv stol
music stool stolček pri klavirju
night stool medicina sobno stranišče
office stool visok pisarniški stol
to fall between two stools usesti se, priti med dva stola, figurativno ne uspeti, spodleteti
to go to stool medicina iti na stolico (na stran)

2. neprehodni glagol
botanika poganjati mladike
zastarelo iti na stolico
ameriško pustiti se privabiti (o ptičih)

străbáte străbát vt. iti skozi, prečkati, prehoditi, prepotovati