Franja

radiolus -ī, m (demin. radius)

1. paličica; od tod metaf. medel sončni žarek: ubi si inter aurata flabella laciniis sericis insiderint muscae vel per foramen umbraculi pensilis radiolus irruperit solis Amm.

2. bot. radíol, vrsta (paličaste) podolgovate olive, sicer imenovana radius: albam pauseam vel orchitem vel radiolum vel regiam dum contundes Col.

3. radíol, neka praproti podobna rastl.: Ap. h.

ráditi rȃdīm, rádi, rȃđāh -āše, rȃđen -a
I.
1. delati: raditi rukom, glavom; raditi u fabrici, na čemu, kod koga, za koga; raditi po svojoj glavi, na svoju ruku; raditi po učinku
2. delati, delovati srce mu ne radi više
3. opravljati: raditi zanat
4. obdelovati: raditi zemlju
5. raditi kome o glavi streči komu po življenju; raditi ispod žita skrivaj, zahrbtno kaj delati; raditi iz petnih žila delati, prizadevati si na vse pretege; šta da mu radiš! kaj se more!; šta radiš kako živiš, kaj delaš
II. raditi se
1. delati se: kako se radi, tako se i prolazi
2. iti za kaj: tu se ne radi o tome tko će ovaj posao izvršiti, nego kako će ga izvršiti
3. dogajati se: šta se to radi po našoj zemlji kaj se dogaja po naši deželi; o koži mu se radi za kožo mu gre

radovéden curieux, indiscret

biti radoveden na kaj être curieux de quelque chose
ne bodite tako radovedni! ne soyez pas si curieux!
radoveden sem, če pride je suis curieux de voir s'il viendra

radovéden curioso

biti radoveden na tener curiosidad (ali estar curioso) por (saber)
radoveden sem, če ... estoy curioso por saber si...

rafraîchir [-frɛšir] verbe transitif osvežiti, ohladiti; prezračiti (la chambre sobo); (na novo) poživiti; obnoviti; izboljšati; agronomie prekopati, preorati (la terre zemljo); verbe intransitif ohladiti se, osvežiti se, postati svež

se rafraîchir osvežiti se; odpočiti si, oddahniti si; ohladiti se; familier okrepčati se (s prigrizkom, s pijačo), popiti kaj osvežujočega
rafraîchir une boisson ohladiti pijačo
rafraîchir des cheveux pristriči lase
rafraîchir un chapeau, un tableau obnoviti klobuk, sliko
se rafraîchir l'esprit duševno izpreči
rafraîchir la mémoire à quelqu'un komu kaj nazaj v spomin poklicati, osvežiti komu spomin
mettre du vin, un melon à rafraîchir ohladiti vino, melono
le temps s'est bien rafraîchi vreme se je precej ohladilo

rag³ [ræg] prehodni glagol & neprehodni glagol
ozmerjati, ošteti, brati levite komu; drážiti, nagajati, zafrkavati, zbadati; mučiti, trpinčiti, prizadeti komu kaj hudega, narediti kaj komu navkljub; objestno, škodoželjno se šaliti s kom, za norca imeti, norce briti iz, delati objestne šale; potolči se, pobiti se, zlasati se
pogovorno delati izgrede, razgrajati

to rag (over) biti si v laseh (gledé), prepirati se (zaradi)

raggiornare

A) v. tr. (pres. raggiorno) toskansko (aggiornare) osvetliti, osvetljevati

B) ➞ raggiornarsi v. rifl. impers. (pres. si raggiorna) daniti se

ragione f

1. um, razum, pamet:
l'età della ragione zrelost
perdere il lume della ragione znoreti

2. utemeljevanje, dokaz; argument:
allegare le proprie ragioni navesti svoje argumente
non sentire ragione ne si dati dopovedati
a maggior ragione tem bolj
a ragione veduta po temeljiti presoji

3. star. sodišče; pravica; ekst. pristojnost:
palazzo della Ragione sodna palača
non è di mia, tua, sua ragione ni v moji, tvoji, njegovi (njeni) pristojnosti
a chi di ragione v roke, v vednost pristojnemu, odgovornemu
di pubblica ragione splošno znan
aver ragione di qcn. koga premagati

4. prav:
la ragione sta dalla sua parte on ima prav
aver ragione imeti prav
aver ragione da vendere imeti še kako prav
dare ragione a qcn. dati komu prav
a ragione prav, upravičeno
di santa ragione pog. obilo, pošteno

5. ekst. vzrok, razlog:
per ragioni di forza maggiore zaradi višje sile
ragione per cui in zato
farsi una ragione vdati se (v usodo)

6. račun; pojasnilo:
domandare ragione zahtevati pojasnilo
rendere ragione di qcs. polagati račun o čem

7. mera, višina, razmerje, sorazmerje:
in ragione del 10 per cento za deset odstotkov
in ragione inversa v obratnem sorazmerju

8.
ragione sociale ekon. ime podjetja
ragione di Stato višji državni interesi

ragliare

A) v. intr. (pres. raglio)

1. rigati

2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti

B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev

rain check [réinček] samostalnik
ameriško (pri deževnih prireditvah) vstopnica za nadomestno prireditev
figurativno zagotovitev podaljšane veljave (prednosti, vabila itd.)

to take a rain check on an invitation vabilo (ki ga trenutno ne moremo izkoristiti) si zagotoviti za kasneje

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

raison [rɛzɔ̃] féminin razum, pamet; razlog, povod, vzrok; pravica, upravičenost; pojasnilo, razlaga, obračun; zadoščenje; commerce tvrdka, firma; mathématiques razmerje

à raison de 20 francs le mètre po ceni 20 frankov meter
à bonne, à juste raison po pravici, z vso pravico
à plus forte raison s toliko večjo pravico, tem bolj, toliko bolj, toliko prej; kaj šele; da ne rečem
avec raison s pravico, upravičeno
comme de raison kot je prav
en raison de z ozirom na, zaradi; (= à raison de) v razmerju z
pour la raison que ... iz razloga, ker ...
plus que de raison več kot je prav (dobro), preko pametne mere
pour des raisons de commodité zaradi enostavnosti
pour n'importe quelle raison iz katerega koli razloga
pour raison de quoi zaradi tega, iz tega razloga
pour raison de santé iz zdravstvenih razlogov
raison de plus (to je) razlog več, tem več vzroka, razloga za
âge masculin de raison starost, leta razsodnosti
mariage masculin de raison preračunljiva poroka (zakon)
raison d'Etat državni razlogi (oziri)
raison d'être upravičenost (pravica, smisel, razlog do) obstoja
raisons de famille družinski oziri, razlogi
raison du plus fort pravica močnejšega
raison probante dokazilen razlog, dokaz
raison sociale, de commerce oznaka tvrdke, tvrdka
avoir raison imeti prav
avoir raison de quelqu'un, d'une difficulté premagati koga, težkočo
avoir de bonnes raisons imeti dobre razloge
il n'a pas toute sa raison on ni čisto pri pravi pameti
cela n'a ni rime ni raison to nima ne glave ne repa
demander raison zahtevati zadoščenje (à quelqu'un de quelque chose od koga za kaj)
donner raison à quelqu'un komu prav dati
entendre raison uvideti
il n'entend pas raison njemu se ne da nič dopovedati
être en raison directe, inverse (mathématiques) biti v direktnem, obratnem razmerju
faire raison dati zadoščenje
se faire une raison vdati se v neizogibno(st)
se faire raison soi-même sam si poiskati zadoščenje
mettre à la raison spraviti k pameti, spametovati (koga)
parler raison pametno govoriti
perdre la raison izgubiti pamet, ponoreti
rendre raison de quelque chose da(ja)ti račun o čem, figuré pojasniti kaj
tirer, faire raison de quelqu'un maščevati se komu
il y a raison en tout, pour tout vse ima svoje meje
raison n'a point de lieu sila je močnejša od pravice
comparaison n'est pas raison primera (še) ni dokaz; podobnost nima dokazilne moči

rajuster [ražüste] verbe transitif (zopet) spraviti v red, izboljšati, popraviti; poravnati (spor); pomiriti, spraviti

se rajuster (spet) se urediti; urediti si obleko; spraviti se, pomiriti se, spet s kom živeti v miru
rajuster ses lunettes naravnati, popraviti si očala
rajuster le tir popraviti streljanje
rajuster (tudi: réajuster) les saiaires popraviti, povečati plače (v skladu s povečanjem življenjskih stroškov)

rallentare

A) v. tr. (pres. rallēnto)

1. upočasniti, upočasnjevati; zavirati

2. pren. zmanjševati, popustiti, popuščati; omejiti, omejevati

B) ➞ rallentarsi v. rifl. (pres. mi rallēnto) pren. popustiti, popuščati; zmanjšati se:
il suo entusiasmo col tempo si rallentò njegovo navdušenje je sčasoma popustilo

ráma rame shoulder; anatomija humerus

(stati) z rámo ob rámi (to stand) shoulder to shoulder
izpah ráme dislocation of the shoulder
širokih rámen broadshouldered, square-built
vatirana rámena padded shoulders pl
dvigniti koga na rámena to lift someone shoulder-high
imeti široka rámena to have a broad back
dati puško (poševno) na ráme vojska to slope arms
nositi puško na rámi to carry one's rifle at the slope
nositi otroka na rámah to carry a child piggyback (ali pickaback)
nositi koga na rámenih to carry someone shoulder-high
naprtiti si na rámena (dolg, skrb) to take upon one's shoulders, to shoulder
potrepljati po rámi to tap on the shoulder
sneti komu breme z rámen to disburden someone
skomigniti z rámeni to shrug one's shoulders
teči z rámo ob rami to run neck and neck
vzeti na rámo to shoulder
puško na rámo! vojska shoulder arms!

ráma hombro m ; espalda f

na ramah al hombro
z ramo ob rami uno al lado de otro; lado a lado; hombro a hombro
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
odgovornost je na mojih ramenih la responsabilidad pesa sobre mí (ali sobre mis espaldas)
dati, vzeti na rame echar al hombro
naprtiti si kaj na ramena (fig) echarse al hombro
nositi na ramenih koga llevar (ali sacar) a hombros a alg
potrepljati po rami dar a alg golpecito en la espalda
skomizgniti z rameni encogerse de hombros, alzar (ali levantar) los hombros

ramener [ramne] verbe transitif nazaj privesti, nazaj pripeljati; privesti domov; odbiti (sovražnika); oživiti (modo); zopet napeljati (pogovor) (à na); opozoriti (à quelque chose na kaj); reducirati (une fraction ulomek)

se ramener (dati) se reducirati
la ramener (populaire) širokoustiti se; hoteti uveljaviti svoje stališče
ramener une jeune fille chez elle spremiti mladenko, dekle domov
ramener la paix zopet vzpostaviti mir
ramener sa gueule (populaire) hrupno protestirati
ramener ses cheveux sur le devant česati si lase naprej (čez plešo)
ramener à la raison zopet spametovati
ramener (un noyé) à la vie spet oživiti (utopljenca)
ramener tout à soi biti egocentričen

ran|a ženski spol (-e …) medicina die Wunde (kožna Hautwunde, mišična Fleischwunde, površinska Platzwunde, na glavi Kopfwunde, smrtna Todeswunde, strelna [Schußwunde] Schusswunde, vbodna Stichwunde); (poškodba) die Verwundung, die Verletzung; na želodcu, dvanajstniku: das Geschwür, Magengeschwür, Zwölffingerdarmgeschwür
infekcija rane die Wundinfektion
oskrba rane die Wundversorgung, die Wundbehandlung
površina rane die Wundfläche
izloček iz rane die Wundflüssigkeit
rob rane der Wundrand
sponka za rano die Wundklammer
religija Kristusove rane/znamenja Kristusovih ran množina Wundmale (Christi)
stare rane figurativno alte Wunden (odpirati stare rane alte Wunden wieder aufreißen)
medicina celjenje ran die Wundheilung
obliž za rane das Wundpflaster
puder za rane der Wundpuder
z lahkimi ranami [leichtverwundet] leicht verwundet
brez ran unverwundet, unverletzt
lizati si rane seine Wunden lecken (tudi figurativno)
figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
figurativno obliž za rano das Trostpflaster
prizadejati hude rane figurativno tiefe Wunden schlagen

rána (-e) f

1. med. ferita, lesione; (odprta rana) piaga, ulcerazione:
rana se celi, se gnoji la ferita si cicatrizza, suppura
globoka, gnojna, lahka, krvava rana ferita profonda, purulenta, leggera, sanguinolenta
rana na pljučih caverna polmonare
rana v želodcu ulcera
prisadna rana ferita cancrenosa
smrtna rana ferita mortale, letale
celjenje ran cicatrizzazione, rimarginazione delle ferite
pren. obliž za rane cerotto
pren. lizati svoje rane leccarsi le ferite
pren. čas celi vse rane il tempo è un gran dottore, il tempo è medico
strelna rana ferita d'arma da fuoco
sponka za rane graffetta per le ferite, punto metallico
vbodna rana ferita da punta
ugrizna rana morso, morsicatura
rel. Kristusove rane, znamenja Kristusovih ran stimmate

2. pren. ferita; ekst. piaga:
nezaceljiva rana nesrečne ljubezni l'inguaribile ferita di un amore infelice
rakava rana korupcije la piaga della corruzione

rāna -ae, f (verjetno iz *rācsna kričalka, kričačka; prim. raccō rjuti)

1. žaba: Varr., V., Plin., Ph., Plin. Val. idr.; preg.: inflat se tam quam rana Petr.; sinekdoha (genus pro specie): turpis ranae sanguis H. krastače, krapavice, krote.

2. metaf.
a) rana marina morski vrag, morska spaka, morska žaba, žabovka, morska riba (Lophius piscatorius Linn.): Ci.; imenovana tudi rana piscatrix: nec minor sollertia ranae, quae in mari piscatrix vocatur Plin. ali samo rana: planorum piscium alterum est genus, quod pro spina cartilaginem habet, ut raiae, pastinacae, squatinae, torpedo et quos bovis, lamiae, aquilae, ranae nominibus Graeci appellant Plin.
b) podjezična žaba = podjezična bula (oteklina, novotvorba, tumor) na spodnjem delu govejega jezika, gr. ὑπογλωττίς ali ὑπογλώττιος βάτραχος: solent etiam fastidia ciborum afferre vitiosa incrementa linguae, quas ranas veterinarii vocant Col., si neque ranae fuerint neque alvus citata et nihilo minus cibos non adpetet Col.