Franja

Zadetki iskanja

  • pērōnātus 3 (pērō) obut v škornje (gl. pero1), oškórnjan: navem si poscat sibi peronatus arator, Luciferi rudis Pers.
  • perpalaestricōs, adv. (per in gr. παλαιστρικῶς) kakor v rokoborski šoli: et iam depellis mihi manum paternam perpalaestricos Afr.
  • per-pellō -ere -pulī -pulsum (per in pellere)

    1. močno pognati (poganjati), močno suniti (suvati): aliquā re perpelli Nigidius ap. Non.

    2. metaf.
    a) nagniti (nagibati), pognati (poganjati), napotiti (napotovati), prignati (priganjati), (pri)siliti (prisiljevati), primorati koga k čemu, dognati: animum Pl., urbem metu ad deditionem L., id (k temu) pecuniā et saepius vi T.; abs.: numquam destitit … orare usque adeo donec perpulit Ter. da je (stvar) prignal do konca, da je (stvar) spravil skozi, da je (stvar) izpeljal; s finalnim stavkom: cum perpulit, ut legatos mitteret L. ali ne contra rem publicam sentiret S.; abs.: perpulit (dognal je), ut facerent L.; z inf.: plerique Aethiopum prolem, quos rege Cepheo metus atque odium mutare sedes perpulerit T.
    b) živo ganiti, močno se dotakniti, močno pretresti koga, močno presuniti koga, močan vtis pustiti komu, globoko seči komu v srce, impresionirati: candor huius te et proceritas, vultus oculique perpulerunt Ci.
  • pȅrper m (gr. hyperpyron) zgod. denarna enota v Crni gori za kralja Nikole
  • perpetuārius 3 (perpetuus) neprestano v (svojem) poslu, nenehno pri (svojem) delu, stalen: mulio Sen. ph.; subst. perpetuārius -iī, m dedni zakupnik: Cod. I.
  • perpetuity [pə:pitjúiti] samostalnik
    večnost
    pravno trajna last
    ekonomija dosmrtna renta
    ekonomija čas, v katerem obresti dosežejo višino glavnice

    in (ali to, for) perpetuity za vedno
  • perplejo v zadregi, zmeden, osupel
  • perplexe [pɛrplɛks] adjectif zmeden, v zadregi, osupel, presenečen; neodločen
  • per-pūrgō -āre -āvī -ātum (per in pūrgāre)

    1. popolnoma (docela, povsem) (o)čistiti (očiščevati): alvum Ca., aegrum Cels., cervae ante partum perpurgant se quādam herbulā Ci.

    2. metaf. na čisto priti (spraviti), v red spraviti, urediti, temeljito obravnavati: tertius locus perpurgatus ab eis Ci., rationes Ci.; occ. temeljito ovreči: crimina Ci.

    Opomba: Raztegnjena soobl. perpurigatus: perpurigatis auribus Pl. z ušesi, voljnimi poslušati.
  • per-scrībō -ere -scrīpsī -scrīptum (per in scrībere)

    1. natančno zapis(ov)ati, skrbno zaznamovati: Q., versu aliquid O., puris versum p. verbis H., res populi Romani a primordiis urbis L., rationes sunt perscriptae scite Ci., in epistulā, in qua omnia perscripta erunt N.; occ.
    a) uradno zapis(ov)ati, v zapisnik da(ja)ti, v zapisnik vnesti (vnašati), v zapisnik vzeti (jemati), v zapisnik (na)pisati, zabeležiti: interrogata, responsa, iudicum dicta Ci., in his tabulis senatūs consultum perscripserant Ci., de aliquo C.
    b) vpis(ov)ati, (v)knjižiti (vknjiževati): fabrum nomen, usuras, pecunias Ci.

    2. obširno (o)pisati, pis(me)no sporočiti (sporočati) komu, natančno obvestiti (obveščati) koga: rem gestam in Eburonibus C., haec Romam ad suos perscribebant C., alicui alicuius orationem Ci., de suis rebus ad Lollium Ci.; z ACI: perscribit in litteris hostes ab se discessisse C.

    3. denar nakaz(ov)ati komu, z nakazilom plač(ev)ati: Suet., argentum illis, quibus debes Ter., illam pecuniam in aedem sacram reficiendam Ci., HS CC praesentia (v gotovini) solvimus, reliqua perscribimus Ci., si quid emptum foret … a quaestore perscribebatur L. se je po nakazilih izplačevalo kvestorju.

    4. popolnoma (v celoti) (ne s številkami ali kraticami) izpis(ov)ati: notata non perscripta erat summa Suet., verbo non perscripto Tiro ap. Gell.

    5. črke prečrta(va)ti, zaznamovati s prečrtano črto (= gr. διαγράφειν): Prisc.
  • perseverance [pə:sivíərəns] samostalnik
    stanovitnost, vztrajnost
    cerkev stanovitnost v veri
  • perspectiva ženski spol perspektiva, pogled v bodočnost; nada, upanje (de na); videz

    perspectiva aérea plenêr
    perspectiva a vista de pájaro ptičja perspektiva
    sin perspectiva brezupen
    tengo un buen negocio en perspectiva imam upanje na dobro kupčijo
  • perspective1 [pəspéktiv] pridevnik (perspectively prislov)
    perspektiven, ki kaže v perspektivi, gledan od daleč, gledan z gotovega stališča
  • perspective2 [pəspéktiv] samostalnik
    geometrija, umetnost perspektiva, risba, slika iz perspektive; upanje, pričakovanje, obet; vidik, razgled
    figurativno pogled v globino, prihodnost; pogled na stvari, dogodke v pravi luči

    in (true) perspective v (pravi) perspektivi
    he has no perspective stvari ne vidi v pravi luči
  • perspective [-ktiv] féminin perspektiva, pogled, vidik; figuré pogled naprej, v prihodnost; figuré upi, obeti za prihodnost

    en perspective v perspektivi; figuré v vidiku, v mislih za prihodnost, v prihodnosti
    perspective aérienne ptičja perspektiva
    avoir la perspective d'une grande fortune imeti upanje, obet za veliko bogastvo
  • per-terre-faciō -ere (-fēcī) -factum (perterrēre in facere) zelo prestrašiti, v hud strah spraviti, zgroziti: perterrefacias Davom Ter.; pt. pf.: repentino perterrefacti evadendi subsidium velox locorum invenere prudentes Amm., Simplicii adventu perterrefacti Amm., milites universi perterrefacti Amm., inveniuntur tamen quaedam verba etiam ex tribus partibus composita, ut „perterrefacio“ Prisc.
  • per-time-factus 3 (pertimēre in facere) zelo preplašen, zelo prestrašen, v hud strah spravljen, (za)prepaden: triplici pertimefactus maerore animi incerte errans vagat Pac. ap. Non., nam de tuo periculo, crede mihi iactatione verborum et denuntiatione periculi sperare eos te pertimefacto Brutus in Ci. ep.
  • pertinācia -ae, f (pertināx)

    1. trdovratnost, trdoglavost, trmoglavost, trmoglavljenje, trma, svojeglavost, zaverovanost (prepričanost) v svoj prav: Ter., Suet., quae enim pertinacia quibusdam, eadem aliis constantia videri potest Ci., non in pertinaciā, sed in moderatione (v popustljivosti) Ci., pertinaciam frangero L., non ultra in pertinaciā manere L., pertinaciā desistere C., p. perseverantiae finitima Ci., hominum nimia p. et arrogantia C.

    2. vztrajnost, stanovitnost: tu pertinaciam esse, Antiloche, hanc praedicas, ego pervicaciam aio Acc. fr., huius pertinaciae cessit Catulus V., miraculo esse Romanorum pertinacia (sc. Macedonibus) L., in evitando inevitabili malo pertinacia Sen. ph. Pri Ci. pooseb. kot hči Ereba in Noči.
  • pertuis [pɛrtɥi] masculin odprtina v zatvornici; morska ožina med dvema otokoma; rečna soteska; vieilli odprtina, luknja
  • per-tumultuōsē, adv. (per in tumultuōsus) zelo vznemirjeno, zelo razvneto, v silnem vznemirjenju (razvnetju): nuntiare Ci.