Franja

péricliter [-klite] verbe intransitif biti v nevarnosti, biti ogrožen, iti v propad

l'affaire périclite slabo stoji z zadevo

perīclitor -ārī -ātus sum (perīculum, perīclum)

I. dep. med.

1. intr. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), tvegati, (pre)drzniti si: periclitemur in iis exemplis Ci., proeliis et periclitando (drzna dejanja, drzni podvigi, drznost) tuti sunt T.

2. trans. kaj nevarnega poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), narediti (delati) preizkus (preskus), poskus (poizkus): animum alicuius Pl., in proeliis belli fortunam Ci., periclitandae vires ingenii Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: periclitabatur, quid nostri auderent C.; pt. pf. s pass. pomenom preizkušen: periclitatis moribus Ci.; occ. spraviti (spravljati) v nevarnost, v nevarnost postaviti (postavljati), nevarnosti (pogubi, pogibeli) izpostaviti (izpostavljati), ogroziti (ogrožati): non est saepius in uno homine summa salus periclitanda rei publicae Ci. —

II. dep. pass. biti v nevarnosti, biti na robu pogube (pogibeli, propada), znajti se v nevarnosti, poginjati, biti ogrožen, biti na kocki: ut potius Gallorum vita quam legionariorum periclitaretur C., p. in acie Cu., rebus suis, ingenii famā L., vitā Q. (Decl.) ali capitis Ap. biti (znajti se) v smrtni nevarnosti, de summā imperii sui Augustus ap. Suet., ab abtrectatore, pro veritate atque iustitia, propter te cotidie Ambr.; z inf.: perdere aliquid Pl., rumpi Q., neque enim umquam periclitabuntur esse privatae, quae non desierunt (sc. sorores) Plin. iun.; uberiora et paene periclitantia Q. vratolomne zadeve; occ.
a) o obtožencih in tožnikih pred sodiščem: capite Mart., causā Q., propter peccatum Petr.; pogosto pt. periclitans, periclitatus in pl. periclitantes (ob)toženec, obdolženec (obtoženci, obdolženci): T., Q., Suet.
b) o bolnikih in boleznih: ubi febris aliquem occupat, scire licet, non periclitari, si … Cels., cicatrices duobus vitiis periclitantur Cels., p. abortu, cancro Cels., veneno Iust.; subst. pt. periclitantes na smrt bolni ljudje, nevarno (zelo) bolni ljudje: periclitantes ex canis rabiosi morsu Plin.

pericolare v. intr. (pres. pericolo) biti v nevarnosti, biti rušljiv

peril² [péril] prehodni glagol
ogrožati, spraviti v nevarnost

perilla ženski spol okras v obliki hruške; glavič pri sedlu; kozja bradica

de perilla(s) pripraven; famozen

per-impleō -ēre -ēvī (per in implēre) v celoti (popolnoma) navesti: Aug., legis ecclesiasticae regulam Cypr.

period¹ [píəriəd] samostalnik
perioda, doba, obdobje, razdobje (v katerem se kaj redno ponavlja); rok, doba, čas
geologija geološka doba (glacial period ledena doba)
astronomija čas poti planeta (okoli sonca)
pedagoško šolska ura, ura predavanja
matematika ponavljajoča se skupina številk v decimalnem ulomku, interval
glasba osemtaktna perioda
množina, medicina čišča
slovnica pika, veliki stavek; konec
množina retoričen jezik

period of validity rok veljavnosti
pravno period of appeal prizivni rok
fotografija period of exposure čas osvetlitve
medicina period of incubation inkubacijska doba
period of office službena doba
for a period za nekaj časa
for a period of za dobo...
a girl of the period sodobno, moderno dekle
to put a period to postaviti piko na i, dokončati
the period epoha
a long period of time dolgo šasa

periodic [piəriɔ́dik] pridevnik (periodically prislov)
periodičen, ki se redno ponavlja, občasen
jezikoslovje izražen v retoričnem jeziku, retoričen
astronomija ki se nanaša na pot nebesnega telesa

kemija periodic table periodična tablica elementov
kemija periodic system periodični sistem
kemija the periodic law Mendlovo pravilo

periodicity [piəriədísiti] samostalnik
periodičnost, povračanje, redno ponavljanje
kemija položaj elementa v periodičnem sistemu
elektrika, fizika frekvenca

périodique [perjɔdik] adjectif periodičen, občasen; v določenih razdobjih se ponavljajoč; masculin časopis, revija, ki izhaja vsak teden, vsak mesec itd.

périodique féminin, pour la jeunesse, professionnel revija (časopis) za žene, za mladino, strokovni časopis
presse féminin périodique periodičen tisk

peripateticism [peripətétisizəm] samostalnik
Aristotelov nauk; potovanje s kraja v kraj

peripeteia [peripitáiə] samostalnik
gledališče peripetija, preobrat (v drami)
figurativno preobrat v življenju

périphraser [-ze] verbe transitif, vieilli opisovati, govoriti v perifrazah

perixyomenos -ī, m (gr. περιξυόμενος) „v kopeli drgneči (strgajoči) se“, kipa kiparjev Antignóta in Daípa: Plin.

perk² [pə:k]

1. neprehodni glagol
šopiriti se; dvigati glavo, vihati nos (up)
samozavestno, predrzno, domišljavo se vesti; popraviti se po bolezni, priti v formo (up)
razvedriti se, razveseliti se (up)

2. prehodni glagol
okrasiti; dvigniti (up glavo)
striči z ušesi

to perk o.s. (up) nalepotičiti se

perler [pɛrle] verbe transitif lično izdelati, izvesti (un ouvrage delo); dati (čemu) zadnjo obrušenost, izglajenost; verbe intransitif biseriti se; mezeti, pojaviti se v obliki kapljic

permanence [-manɑ̃s] féminin trajanje, trajnost; stalnost; dežurna služba; prostor, lokal, kjer deluje dežurna služba; učilnica, v kateri delajo učenci pod nadzorstvom, kadar niso pri pouku

en permanence stalno, trajno, neprekinjeno, permanentno
permanence d'un commissariat de police dežurna soba policijskega komisariata
permanence médicale zdravniška dežurna služba
officier masculin de permanence službeni, dežurni častnik
service masculin de permanence dežurna služba
être de permanence opravljati dežurno službo, dežurati, biti dežurni
siéger en permanence neprekinjeno sedati

per-maneō -ere -mānsī -mānsum (per in manēre)

1. osta(ja)ti, vztrajati: Auct. b. Afr. idr., Seleucus, in orā maritimā permanens, aliis terrori erat aliis praesidio L., in eo loco p., eodem loco p., in disciplinā p., in armis p. C., in acie p. Hirt., quae mecum seros permansit in annos O., diutissime impuberes permanserunt C. neoženjeni, neporočeni.

2. osta(ja)ti, (ob)držati se, vzdržati, ohraniti (ohranjati) se, trajati, obsta(ja)ti: Ter., O. idr., igitur amicitia Masinissae bona atque honesta nobis permansit S., et Athenis iam ab illo primo rege Cecrope, ut aiunt, permansit hoc ius terra humandi Ci., Persae etiam cerā circumlitos condunt, ut quam maxime permaneant diuturna corpora Ci., cuius (sc. populi Romani) usque ad nostram memoriam nomen invictum in navalibus pugnis permanserit Ci., caro illa insolubilis et permanens in aeternum Lact.

3. osta(ja)ti, vztrajati pri čem, v čem, držati se česa, ne odstopiti (odstopati) od česa: in proposito susceptoque consilio Ci., in suā pristinā sententiā Ci., in officio C., in fide L.; z gen.: si una indepravata virtus est et sola permanet tenoris sui Sen. ph.

per-mīsceō -ēre -mīscuī -mīstum ali mīxtum (per in mīscēre)

1. (pre)mešati, zmešati, pomešati: Ca., Col., Iust., Pr., Plin. idr., generi cruorem cum sanguine soceri O., naturam cum materiā Ci., clamor ululatu permixtus Cu., p. alicui ensem Sil. zabosti koga; o osebah: cum suis fugientibus permixti C., lixae permixti cum militibus S., permixti fugientibus L., viginti milibus e toto exercitu permixtis magis quam electis T.; metaf. (z)mešati = združiti (združevati), spojiti (spajati): ne tuas sordes cum clarissimorum virorum splendore permisceas Ci., fructūs acerbitate permixti Ci., ubi ira et aegritudo permixta sunt S., consiliis alicuius permixtus T. zapleten v načrte, povezan z naklepi.

2. (z)mesti, (z)mešati, (z)broditi, (z)bloditi, (z)meštráti, (z)begati, spraviti (spravljati) v nered: Fl., omnia, Graeciam Ci., iura divina et humana C., divina et humana S., quo furibunda (sc. dea) domum monstro permisceat omnem V., dominus permixtus (zblojen) dolore Ap. — Od tod adv. pt. pf. permīxtē pomešano: Aug., p. cum partibus implicari, dicere Ci.

per-necessārius 3 (per in necessārius)

1. zelo (nadvse, res, nujno, neizogibno) potreben ali nujen: tempus Ci. ep. kritično obdobje, res, clausula Ulp. (Dig.), sacrorum traditio Ap.

2. tesno povezan s kom, v srčnem (tesnem) prijateljstvu združen, zaupno prijateljski s kom: homo intimus ac mihi p. Ci.; subst.: paternus amicus ac pernecessarius Ci. zaupnik, pernecessarii mei Ci. ep.