Franja

pūgneus 3 (pūgnus) pesten; šalj.: si attigeris; ostium, iam hercle tibi † messis in ore fiet mergeis pugneis Pl. z udarci s pestjo.

pugno m

1. pest:
avere qcs. in pugno pren. imeti kaj v rokah
firmare di proprio pugno podpisati lastnoročno
mostrare il pugno groziti
stringere i pugni per la rabbia ekst. stiskati pesti od jeze
tenere qcn. in pugno pren. imeti koga v oblasti
pugno di ferro boksar (orožje)

2. udarec s pestjo:
fare a pugni pretepati se, s pestmi se obdelovati; pren. nasprotovati si

3. ekst. prgišče, peščica:
restare con un pugno di mosche pren. ostati praznih rok

pulire v. tr. (pres. pulisco) čistiti; umivati:
pulire dalla polvere izprašiti
pulirsi le mani umiti si roke
pulirsi il naso usekniti se

puli|ti (-m)

1. zob, žebelj: (einen Zahn/Nagel) ziehen/ ausziehen; las: ausziehen, auszupfen, herausreißen; obrvi: auszupfen; kuri perje: ausrupfen, rupfen; agronomija in vrtnarstvo korenček ipd.: ziehen
figurativno puliti si lase od obupa: sich die Haare ausraufen

2.
figurativno puliti se za kaj sich reißen um
za X se ljudje kar pulijo X findet reißenden Absatz

púliti (-im)

A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
puliti perje spennare
puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
puliti zob cavare un dente

B) púliti se (-im se) imperf. refl.

1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
puliti se za čast contendersi l'onore
šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico

2. nareč. azzuffarsi, litigare

3. nareč. picchiarsi

C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
puliti si lase strapparsi i capelli
puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia

pullātus 3 (III. pullus)

1. v umazanočrno (temno) obleko oblečen, umazanočrno oblečen (o žalujočih, naspr. albatus): si magna Assaraci cecidit domus, horrida mater, pullati proceres Iuv., incedunt albati ad exsequias, pullati ad nuptias Sid.; (pesn.) metaf.: nugae pullatae Pers. tragiški bombast, tragiški patos, tragična bombastičnost (nabreklost), tragiško visokoslovje.

2. oblečen v delavsko plahutačo, prostaški (o preprostem ljudstvu): turba, circulus Q.; subst. pullātī -ōrum, m preprosto (navadno) ljudstvo, prostaki, raja, plebejci: Suet., sordidi pullatique Plin. zamazanci v delavski plahutači.

pullus¹ 3 (iz puellus = puerulus, ki je demin. k puer; prim. II. pūbēs²)

I. adj. mlad: meus pullus passer Pl., pullus filius asinae subiugalis Hier. —

II. subst. pullus -ī, m mlada žival, mladič: Col., Ap., Cael. idr., pulli dicuntur omnium avium et animalium quadripedum nati Isid., pecoris V., pullus equinus Plin. ali asininus Varr. žrebe, gallinaceus Pl., L. idr. pišče, columbinus Ci., pulli aquilae Plin., pulli ex ovis orti Ci. piščeta, piščanci.

2. occ. pišče, piščanec, pitka: Sen. ph. idr., non piscibus, sed pullo atque haedo H.; poseb. o piščancih, po katerih obnašanju so vedeževali: Ci., L.

3. metaf.
a) (kot ljubkovalna beseda) pišče, mladiček: appellat paetum pater et pullum, male parvus si cui filius est H., pullus et pupus Suet.
b) p. miluinus sokolja zalega, sokolji zaplojenec (o lakomnem človeku): quid vero ad C. Fabium nescio quem … renuntiari tibi Licinium plagiarium cum suo pullo miluino tributa exigere? Ci. ep.
c) mladika, poganjek: Ca., Pall.

pulmentārium -iī, n (pulmentum) = gr. ὄψον priloga, prikuha: Ca., Sen. ph., pulmentariorum vice Col., pulmentarii vice Plin.; pren. poslastica, poslastek, posladek, slaščica: pulmentaria quaere sudando H. oslajaj si obed z delom.

puloverček samostalnik
lahko izraža pozitiven odnos (majhen pulover) ▸ pulcsiHčerkica je imela debelejši puloverček in jesensko kapico. ▸ A kislányán vastagabb pulcsi és őszi sapka volt.
Hišni ljubljenček na koncu povodca je drobcen, okrogel in nosi puloverček. ▸ A póráz végén vonuló apró, dundi házikedvenc pulcsit visel.
Vsako leto si kupim poseben puloverček ali oblekico v božičnem stilu. ▸ Minden éven veszek magamnak egy különleges, karácsonyi stílusú pulcsit vagy ruhadarabot.

pulpāmentum -ī, n (pulpa meso brez masti in kosti; prim. pulmentum in pulmentārium)

1. kos mesa, ločenega od kosti: Plin.

2. mesna jed, meso, mesovina, mesovje, priloga, prikuha = gr. ὄψον: Pl., Ap. idr., mihi est … pulpamentum fames Ci.; preg.: lepus tute es et pulpamentum quaeris Ter. sam si zajec in iščeš divjačino.

Pulsader, die, Anatomie arterija; sich die Pulsadern aufschneiden prerezati si žile

pulvisculus -ī, m (demin. k pulvis) prašek, prahec: ex Arabicis fructibus Ap. zobni prašek, si pulvisculo te dedisces Ap. matematiki (prim. pulvis eruditus pod pulvis), pulvisculi flabiles Arn.; pren.: rem auferre cum pulvisculo Pl. docela, popolnoma, povsem.

Opomba: Soobl. pulvisculum -ī, n: Vigilantius ap. Hier.

pumpen

1. črpati; pumpen aus izčrpati

2. (sich) pumpen (borgen) sposoditi si; transitiv posoditi

punct -e n

1. pika
□ două puncte dvopičje
□ punct şi virgulă podpičje
□ puncte de suspensie tri pike

2. točka
□ punct de vedere pogled, stališče
□ punct de reper izhodišče

punctiuncula -ae, f (demin. k punctiō) vbodljaj(ček), zbodljaj(ček): articuli punctiunculas sentiunt Sen. ph.; pren.: si ad voluptatum dolorumque punctiunculas concutitur Sen. ph. če si jemlje k srcu vsak učinek zadovoljstva in bolesti.

pungō -ere, pupugī, punctum

1. bosti, zbosti (zbadati), vbosti (vbadati), pičiti (pikati): Naev. ap. Prisc., Plin. idr., acu comatoriā mālas Petr., per se pungere neminem unquam potuisset Ci., manu aliquem pungere Petr. dregniti koga v rebra; occ.
a) (z vbodom) zada(ja)ti: Aug. idr., volnus acu punctum Ci.
b) prodreti (prodirati) v kaj: corpus Lucr.
c) povzročiti (povzročati), vzbuditi (vzbujati) neprijeten občutek, (za)boleti: adulteratum (sc. nitrum) pungit Plin. je ostrega (pekočega) okusa, pungunt sensum Lucr.
d) tako rekoč (na)pikati, opikati: stigmate puncti Petr. ožigosanci, puncto (in) tempore Lucr. v trenutku, v hipu, kot bi mignil, kot bi trenil.

2. metaf. v živo (z)bosti, v živo zade(va)ti, (s)peči, neprijetno ganiti, neprijetno pretres(a)ti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)žaliti, užaliti, mučiti, (za)moriti, pekliti, prizade(va)ti: Pl., Pr., Prud. idr., intellexi, quid eum pupugisset Ci., si paupertas momordit, si ignominia pupugit Ci., hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit Ci., pungit dolor Ci.; impers.: pungit (boli me) rursus, quod scribis esse te illic libenter Ci. ep. — Kot subst. pt. pf. punctum -ī, n (v)bod, zbodljaj (= gr. στιγμή)

I. (kot dovršeno dejanje) zbodljaj, (v)bod, (v)bodljaj, pik: Cels. idr., fimum acūs aereae punctis tollere iubent Plin., punctum parvae volucris morte ulcisci Ph. pik majhne muhe; occ. vžig(anje) (sramotnega) znamenja, (o)žigosanje: frontem convulnerandam praebere punctis (v žigosanje) et notas suas (= stigmata, vžgana znamenja) ridere Plin. iun. —

II. (kot učinek dejanja)

1. vbod, z vbodom narejena luknjica: angustissimus Vitr., puncta lasciva, quae terebrantur acu Mart.; occ. (kot vodovodni t.t.) v cev narejena odprtina, izpust, odtok in meton. skozi ta izpust odtekajoča mera vode: Front. idr., is, qui appellabatur a punctis Front. vbadalec, vbadar.

2. pika: ova punctis distincta Plin., gemma sanguineis punctis Plin.; pika (oko) na kocki: quadringenis in punctum sestertiis lusit Suet., per singula puncta Aus.; kot pismenka ali ločilo: Aus.; pika na gredeljnici enotorilne tehtnice, ki kaže težno razmerje: diluis helleborum, certo compescere puncto nescius examen Pers. ki ne zna držati jezička na pravi piki = ki ne zna prav tehtati; occ.
a) pika = pri volitvah oddani glas, volilni glas; vsak glas so namreč zaznamovali s piko pod kandidatovim imenom v imeniku kandidatov, napisanem na voščeni tabli: quot in eā tribu puncta tuleris Ci., recordor, quantum hae quaestiones … punctorum nobis detraxerint Ci.; od tod pesn. metaf. mnenje, sodba, ocena, ovrednotenje, (po)hvala: discedo Alcaeus puncto illius H., omne tulit punctum H. splošno pohvalo si pridobi, splošno hvalo žanje, vsem ugodi.
b) matematična točka, najmanjša (nedeljiva) količina (enota), pikica, pičica: illa initia mathematicorum: punctum esse, quod magnitudinem nullam habeat Ci., imperio nostro quasi punctum terrae attigimus Ci., punctum est istud … in quo regna dis ponitis Sen. ph., adusque puncti tenuis instar quaerere Aus. do pičice.

3. metaf.
a) trenutek, hip (prim. zgoraj puncto (in) tempore): temporis puncto C. v trenutku (hipu), kakor bi trenil, puncto temporis eodem Ci., ad punctum temporis Ci. (= temporis puncto), puncto mobilis horae H., in puncto horae Hier., omnibus minimis temporum punctis Ci.; abs: puncto, puncto exiguo, puncto brevissimo Ap., punctum est, quod vivimus, et adhuc puncto minus Sen. ph., nec punctum gaudere vitiosum est Lact., in puncti spatio Arn., quod momentum (minuto), quod immo temporis punctum (sekundo) beneficio sterile Plin. iun.
b) kratek del, odlomek ali odstavek (govora), točka: puncta argumentorum Ci., minutis interrogatiunculis quasi punctis Ci., puncta sermonum Aus. — Pozna soobl. punctus -ī, m: Isid.

Opomba: Prud. meri pupūgerat.

púnkt (-a) m žarg. punto, posto, luogo; base:
mladi imajo svoje punkte i giovani hanno i loro posti di ritrovo
gostilna je na dobrem punktu la trattoria si trova in un punto adatto

punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek

punto de admiración klicaj
punto de aguja, punto de media pletenje
punto de apoyo oporišče
punto de base opora, oporišče
¡punto! ¡punto en boca! tiho!
punto céntrico središče; glavni smoter
punto de cita kraj sestanka
punto y coma podpičje
punto de congelación ledišče
punto de contacto stična točka
punto culminante vrhunska točka, višek
punto de detención oporišče; vzrok
punto de disputa sporna točka
punto de ebullición vrelišče
punto (filipino) pameten človek; premetenec
punto de fusión tališče
punto de honor stališče časti, stvar časti
punto interrogante vprašaj
punto de intersección sečišče
punto de observación opazovališče
punto de parada stajališče za fijakarje
¡punto redondo! tiho o tem!
punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
punto de vista vidik, stališče
colcha de punto pletena posteljna odeja
géneros, artículos de punto pletenine
hombre de punto poštenjak
traje de punto pletena obleka
punto más o menos približno, okrog
punto menos (que) skoraj
escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
a punto fijo ob določenem času, točno
a punto de guerra v vojni pripravljenosti
a punto de salir pripravljen za potovanje
a tal punto que... tako (zelo), da ...
al punto takoj; nenadoma
de punto pleten
de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
de todo punto imposible popolnoma nemogoče
en punto točno, natančno
a las tres en punto točno ob treh
en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
en mal punto o nepravem času
hasta el punto de (que) tako da
hasta qué punto v kolikor
hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
por punto general v splošnem, sploh
un punto nekaj
un punto mejor nekaj boljši
bajar de punto propadati, rakovo pot iti
bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
llegar a punto o pravem času priti
no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
poner punto final a la conversación končati razgovor
poner a punto v pripravljenost dejati
poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
quedar en su punto resnici ustrezati
saber a punto gotovo vedeti
subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
tener a punto imeti pripravljeno
tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
tomar el punto meriti na, ciljati
vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
puntos pl petlje
dos puntos dvopičje
puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
línea de puntos pikčasta črta
por puntos vsak hip; vidno, očitno
andar en puntos prepirati se
poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
puesto en sus puntos postaven; v redu
vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!

punzar [z/c] zbosti; figurativno užalostiti

le punzan remordimientos vest ga grize
punzarse con una espina trn si zadreti

Puppe, die, (-, -n) punčka; ročna/izložbena lutka; Tierkunde buba; Technik, Chemie bala; bis in die Puppen pozno v noč; die Puppe tanzen lassen figurativ (seinen [Einfluß] Einfluss ausüben) pritisniti na vse vzvode; (ausgelassen sein) noreti, dati si duška