Franja

špíca² (-e) f

1. pog. (konica) punta:
špica svinčnika, čevlja, sablje la punta della matita, della scarpa, della sciabola

2. ekst. punta:
prometne špice ore di punta

3. pog. (čipka) merletto, pizzo:
perilo, obrobljeno s špicami biancheria orlata di pizzi

4. žarg. film. (filmska glava) coda iniziale, titoli di testa, sigla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnati kaj na špico portare a scontro aperto
iti na špico acuirsi (contrasti e sim.)

špík pico m , cima f , cumbre f

priti na, doseči špik llegar a la cumbre

špórt deporte m ; sport m

jahalni (kegljaški, sankaški, plavalni, zimski) šport deporte m hípico (de los bolos, de trineos, de la natación, de invierno)
drsalni šport patinaje m sobre hielo
jadralni šport v zraku deporte m de vuelo sin motor
jadralni šport na vodi balandrísmo m, (na ledu) patinaje m (ali navegación f) a vela sobre hielo
vodni šport deporte m náutico (ali acuático)
kolesarski šport ciclismo m
gorski šport montañismo m alpinismo m
veslaški šport (deporte mdel) remo m
prijatelj športa deportista m
navdušen za šport entusiasta del deporte
gojiti šport cultivar (los) deportes

špórtno adv. sportivamente:
športno prenesti poraz sopportare la sconfitta dignitosamente

šprícati asperger; jaillir

špricati šolo faire l'école buissonnière
špricati predavanje (šolsko uro) sécher un cours (la classe)

šprícati

»špricati« šolo hacer novillos, hacer (la) rabona, faltar a la(s) clase(s)
»špricati« šolsko uro fumarse una clase
»špricati« predavanja ir de pira

štáb (-a) m voj.

1. comando:
štab bataljona comando di battaglione
glavni štab stato maggiore
vrhovni štab comando supremo; ekst. quartier generale

2. (sedež organa) quartiere, sede

3. (vodstveni organ organizacijske enote, skupina odgovornih sodelavcev) direzione, gruppo direttivo, direttorio:
štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami direzione per la difesa contro le calamità naturali

štacúna (-e) f pog. (trgovina) negozio, bottega; pog. (razporek pri hlačah) bottega:
pog. imeti štacuno odprto avere la bottega aperta
pog. pren. zapreti štacuno chiudere bottega

štaféta (-e) f

1. šport. staffetta:
tekmovati v štafeti correre la staffetta
moška, ženska štafeta staffetta maschile, femminile
štafeta v plavanju staffetta di nuoto

2. pog. (štafetna palica) testimone

3. nekdaj (sel na konju) staffetta:
poslati sporočilo s štafeto spedire un messaggio per staffetta

štála (-e) f pog. (hlev) stalla:
soba je prava štala la stanza è una vera stalla

štéti (štéjem)

A) imperf.

1. contare; calcolare:
šteti do deset contare fino a dieci
šteti na prste contare sulle dita
šteti denar contare i soldi

2. essere di, fare, avere:
njegova knjižnica je štela več tisoč knjig aveva una biblioteca di varie migliaia di libri
mesto šteje dvestotisoč prebivalcev la città conta duecentomila abitanti

3. calcolare, includere, prendere in considerazione:
pri ceni šteti zraven tudi delo in prevoz calcolare nel prezzo anche il lavoro e il trasporto

4. annoverare, mettere; appartenere, rientrare:
kite štejemo k sesalcem le balene appartengono alla classe dei mammiferi
k domačiji šteje tudi hlev anche la stalla appartiene alla fattoria
šteti za considerare, ritenere
tako ravnanje štejem za žaljivo un comportamento così lo ritengo offensivo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. šteje samo dokaz, drugo ne contano soltanto le prove
abs. njegova dela štejejo le sue opere somo importanti, eccellenti
predpis več ne šteje la norma non è più valida
šteti dneve do počitnic contare i giorni che mancano alle vacanze
pren. šteti grižljaje contare i bocconi (che si mangiano)
šteti komu kosti bastonare qcn. di santa ragione
šteti dvajset let avere vent'anni
šteti komu kaj v dobro, v slabo accreditare qcs. a qcn., addebitare qcs. a qcn.
šteti, da smo si v sorodu considerarsi parenti
drži se, kot da ne zna šteti do pet fa il finto tonto
pren. tako je suh, da bi mu lahko rebra štel è tutto pelle e ossa, é magro come la quaresima, come un chiodo

B) štéti se (štéjem se) imperf. refl. essere presuntuoso, vanesio

C) štéti si (štéjem si) imperf. refl.
šteti si v čast essere un onore per, sentirsi onorati
šteti si v prijetno dolžnost essere caro, gradito a
v prijetno dolžnost si štejem, da vas lahko pozdravim med nami mi è particolarmente gradito poterla salutare tra noi
šteti si v srečo essere, ritenersi fortunati

štétje comptage moški spol

ljudsko štetje recensement moški spol (ali dénombrement moški spol) de la population
štetje vol. glasov dépouillement moški spol (du scrutin)

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

števílo (-a) n

1. numero, cifra:
zapisati število z besedo, s številko scrivere il numero con la parola, con la cifra
nizko, visoko število numero alto, basso; cifra alta, bassa
okroglo število numero tondo
magično število numero magico
lingv. slovnično število numero grammaticale

2. (količina, izražena s številko) numero:
število naročnikov se je povečalo il numero degli abbonati è aumentato
ugotoviti število preživelih accertare il numero dei sopravissuti
nepregledno število gledalcev un numero grandissimo, una massa di spettatori
bilo jih je brez števila erano una moltitudine
število mrtvorojenih otrok natimortalità
število obiskovalcev frequenza
število točk punteggio
biti zraven za število far numero

3. mat.
deliti, množiti, odštevati, seštevati števila dividere, moltiplicare, sottrarre, sommare numeri
teorija števil teoria dei numeri
algebraično število numero algebrico
celo, decimalno število numero intero, decimale
enomestno, dvomestno število numero di una, di due cifre
imaginarno število numero immaginario
iracionalno, racionalno število numero irrazionale, razionale
kompleksno število numero complesso
Ludolfovo število pi (π)
naravno, relativno število numero naturale, relativo
negativno, pozitivno število numero negativo, positivo
periodično število numero periodico

4. kem.
atomsko število numero atomico
fiz. kvantno število numero quantico
Machovo število numero di Mach
masno število numero di massa
teh. oktansko število numero di ottani

štíri (-ih) numer. quattro:
dva krat dva je štiri due per due fa quattro
ura je štiri sono le quattro
igrati v štirih giocare in quattro
korakati po štiri in štiri marciare in fila per quattro
brcati z vsemi štirimi scalciare, scalpitare con tutte e quattro le gambe
komedija v štirih dejanjih commedia in quattro atti
štirje letni časi le quattro stagioni
astr. štiri strani neba i quattro punti cardinali
hoditi, plaziti se po vseh štirih andare carponi
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi con tutte le forze
pren. govoriti na štiri oči parlare a quattr'occhi
pren. iztegniti vse štiri od sebe sdraiarsi, stravaccarsi
pren. biti z vsemi štirimi na zemlji stare coi piedi bene a terra
pren. ne imeti štirih rok non poter sbrigare la mole del lavoro
pren. živeti med štirimi stenami stare chiuso fra quattro muri
na vse štiri vetrove ai quattro venti
rel. štiri poslednje reči i novissimi
filoz. štirje elementi i quattro elementi

štírideset quarante

kakih štirideset (ljudi) une quarantaine (de personnes)
v štiridesetih letih dans les années quarante
star je nad štirideset let il a passé la quarantaine

štírideset (-ih) numer. quaranta:
imeti kakih štirideset let essere sui quaranta
Italija je stopila v vojno leta štirideset l'Ialia entrò in guerra nel '40
štirideset tisoč quarantamila
rel. štirideset dni quarantena; quaresima
rel. postiti se štirideset dni fare la quaresima
štirideset let quarantennio; quarant' anni

štirinájsti (-a -o) numer. quattordicesimo; quattordici:
štirinajstega leta je izbruhnila prva svetovna vojna nel '14 scoppiò la I guerra mondiale
štirinajsto stoletje il trecento

štréna (-e) f pog. matassa:
odviti, zviti štreno disfare, arruffare la matassa
pren. mešati komu štrene mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
pren. zlepa mu ne zmanjka štrene ha la parlantina sciolta

štréna (preje) madeja f ; (las) mechón m ; (neurejena) greña f

zmešati štreno embrollar la madeja