Franja

Zadetki iskanja

  • llamar (po)klicati, pozvati, povabiti; imenovati; potrkati, pozvoniti; zbuditi

    llamar el apetito tek zbuditi
    llamar la atención pritegniti pozornost, opozoriti
    llamar atención zbuditi pozornost, v oči pasti
    llamar a la central poklicati centralo
    llamar a cuenta na odgovor klicati
    llamar al escenario (gled) na oder klicati
    llamar al médico poklicati zdravnika
    llamar a la orden k redu pozvati
    llamar con palmadas poklicati s ploskanjem (npr. natakarja)
    llamar a la puerta potrkati na vrata
    llamar en ayuda na pomoč (po)klicati
    ¡llaman! nekdo trka!
    llamar dichoso a algn. blagrovati koga, koga za srečnega šteti
    ¿quién llama? kdo trka? kdo je tam (pri telefonu)?
    llamarse imenovati se
    ¡esto se llama tener pega! to je pa res smola!
  • llave ženski spol ključ, ključ za vijake, izvijač, pipa (pri sodu); elektrika stikalo; plinska pipa; zobne klešče; oklepaj; figurativno ključ, rešitev

    llave falsa ponarejen ključ, kljukec, odpirač, vetrih
    llave inglesa izvijač, francoz
    llave de la puerta (de la calle) hišni ključ
    echar la llave zakleniti
  • llegada ženski spol prihod

    a la llegada pri prihodu, ob prihodu
  • llegar [g/gu] približati, zvezati (a z); podati; doseči, dohajati; dospeti, prispeti, priti, bližati se; segati; zadostovati; znašati

    llegar tarde zakasniti se
    llegar a tiempo pravočasno dospeti
    el tren llega con retraso vlak ima zamudo
    si alcanza no llega komaj zadostuje
    ir a llegar por iti po (koga)
    llegar hasta segati do, trajati do
    llegar al alma do srca iti (segati)
    llegar al fin iti h koncu
    llegar a la cumbre vrh doseči
    llegar a los postres (fig) prepozno priti
    no llegar a su rival ne dosegati svojega tekmeca
    no llega a los 5 años ni še 5 let star
    no ha llegado a viejo ni dosegel starosti, umrl je mlad
    el gasto llega a 100 pesetas škoda znaša 100 peset
    llegar a entender končno razumeti
    llegar a saber zvedeti
    llegar a realizar (končno) uresničiti
    por fin llegó a terminarlo končno se mu je posrečilo to končati
    si yo llegara a ver esos tiempos če bi (jaz) doživel te čase
    llegó a matar 10 liebres pobil je nič manj kot 10 zajcev
    llegó a decírselo cara a cara povedal mu je to celo v obraz
    llegar a ser barato poceniti se, cenejši postati
    llegarse a (pri)bližati se, dospeti (do)
    llegarse a las manos spopasti se
    los géneros llegados dospelo blago
    llegar a ser postati
    llegar a ser rico obogateti
  • lleno poln, napolnjen, polnoštevilen, popoln, polno zaseden

    lleno de sí mismo domišljav, nadut
    la medida está llena mera je polna
    luna llena polna luna
  • llevar nositi, nesti, prinesti, privesti; odvzeti, odvesti; voditi, peljati; poslati, odpraviti; pobirati (davke); prispevati; vreči (dobiček); prehiteti, prekositi; imeti (v posesti); doseči; prenašati, izdržati; prevzeti (obveznost); kupiti

    llevar adelante, llevar a cabo doseči
    llevar el agua a su molino le zase skrbeti, le nase misliti
    llevo tres años a Juan tri leta sem starejši kot Ivan
    llevar (con) bien dobro prenašati
    llevar en la cabeza nameravati
    me lleva la cabeza za glavo je večji od mene
    no llevar buen camino ne biti na pravi poti
    ¿a dónde lleva esta calle? kam pelje ta cesta?
    llevar la casa voditi hišo, gospodariti, gospodinjiti
    llevar el compás takt udarjati
    llevar consigo s seboj imeti
    llevar la contraria a alg. komu odkrito ugovarjati
    llevar cuenta(s) voditi račune
    llevar a cuestas na hrbtu nositi; nekaj prevzeti
    llevar detrás za seboj pustiti
    llevar a efecto izvesti, izvršiti
    llevar los gastos oporekati stroškom
    llevar los libros, llevar la contabilidad voditi knjige, voditi knjigovodstvo
    llevar luto žalno obleko nositi
    llevar lo mejor zelo dobro odrezati
    llevar la palabra besedo imeti (voditi)
    llevar parte (de) udeležiti se
    llevar lo peor slabo odrezati
    llevarlas de perder neuspeh imeti, ne uspeti
    el tren lleva retraso vlak ima zamudo
    llevar y traer sem in tja nositi, nadlegovati; opravljati, v zobe koga spraviti
    no lleva traza de acabar ni videti konca
    llevo 4 obdržim 4, 4 ostane (pri računanju)
    no llevamos este artículo ne držimo tega artikla
    llevarlas bien (mal) con alg. dobro (slabo) s kom shajati
    V. lo lleva demasiado lejos predaleč greste
    ¿cuánto me lleva V.? koliko mi računate?
    he llevado la noche en vela noč sem prebil brez spanja
    lo llevo estudiado todo vse sem preštudiral
    lo llevo muy atrasado zelo sem v zaostanku s tem
    llevo los minutos contados zelo se mi mudi
    llevo gastadas 50 pesetas doslej sem potrošil 50 peset
    llevar puesto el sombrero imeti klobuk na glavi
    llevo 30 años estudiando študiram že 30 let
    llevar al mercado prinesti na trg (tržišče)
    llevar a la puerta spremiti do vrat
    llevar a la práctica uresničiti, izvesti
    llevar a la prisión v ječo zapreti
    llevar a mal zameriti
    llevar de la mano za roko voditi
    llevar por las narices za nos voditi
    llevar (sobre sí) imeti na sebi, nositi (obleko)
    llevarse (ali llevarlas) bien dobro se razumeti
    llevarse el día ves dan preživeti (en v, z)
    llevarse la victoria zmagati
    eso se lleva todo mi dinero to mi požre ves denar
    ya no se lleva (to) ni več v modi
    ¿se (lo) lleva V. todo? boste vse (to) vzeli s seboj?
    se lo llevó el aire (el diablo) vse je šlo po vodi
    ¡el diablo se lo lleve! vrag naj ga vzame!
  • llorar objokovati, solze točiti, jokati; kapljati

    llorar la muerte de alg. objokovati smrt kake osebe
    llorar de gozo jokati od veselja
    llorar a moco y baba, llorar como un becerro ihteti, tuliti (otrok)
    desahogarse (aliviarse) llorando izjokati se
    hacer llorar v jok spraviti, ganljiv biti, solze izvabiti
    pasar la noche llorando noč prejokati
  • lluvia ženski spol dež

    lluvia de balas dež (toča) krogel
    lluvia continua trajno deževje
    lluvia menuda, fina pršavica, droben dež
    lluvia de oro (rast) negnoj
    después de la lluvia viene el buen tiempo za dežjem pride sonce
    nube de lluvia deževen oblak
  • lóbulo moški spol rastlinstvo loputa

    lóbulo de la oreja ušesna mečica
    lóbulo pulmonar pljučno krilo
  • loco nor, blazen, neumen, aboten, bedast; vesel, zadovoljen, razposajen; pretiran; nesmiseln; kolosalen, bajen; prerazkošen (veja)

    loco de amor nor od ljubezni
    loco de atar besno nor, čisto nor
    loco por la música nor na glasbo
    éxito loco velikanski uspeh
    suerte loca bajna sreča
    andar loco por una mujer noro se zaljubiti v neko žensko
    correr la loca pohajkovati, ponočevati
    estar loco de contento ves iz sebe biti od veselja
    volver a uno loco koga v obup spraviti
    volverse loco pobesneti, znoreti
    es para volverse loco človek bi kar pobesnel
    a tontas y a locas tjavdan
  • lóčen (-a -o) adj.

    1. separato:
    cerkev je ločena od države la Chiesa è separata dallo Stato

    2. separato, divorziato

    3. ekst. difficilmente accessibile:
    vas je bila nekdaj ločena od sveta il paese era una volta difficilmente accessibile
  • lóčen1 (-čna -o) adj. di arco, ad arco, ad archi, arcuato:
    ločna konstrukcija mostu la struttura ad archi del ponte
    ločna oblika forma arcuata
    mat. ločna stopinja grado sessagesimale
    ločni most ponte ad arco
    ločni nosilec supporto ad arco
  • ločeváti (-újem) | ločíti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. separare:
    ločiti pleve od zrna separare la lolla dal granello

    2. distinguere; contraddistinguere:
    ločevati dobro od slabega distinguere il bene dal male

    3. (biti vmes) separare, dividere, isolare, frapporsi (tudi pren.); grad. tramezzare:
    globok prepad ločuje razvite in nerazvite dežele un profondo divario separa i paesi sviluppati dagli arretrati
    pren. ločevati ljuljko od pšenice separare il grano dal loglio
    ločiti iz črede sbrancare

    B) ločeváti se (ločújem se) /ločíti se (-im se) imperf. perf. refl.

    1. (iti narazen, posloviti se) separarsi; accomiatarsi; staccarsi; distogliersi

    2. (biti različen, drugačen) distinguersi, essere diverso; divergere:
    človek se loči od živali l'uomo si distingue dall'animale

    3. pren. (razvezati se) separarsi; divorziare
  • lóčnica ligne ženski spol de séparation, limite ženski spol

    gozdna ločnica limite de la zone des forêts
    ločnica večnega snega limite des neiges éternelles
  • lōde f

    1. hvala, pohvala:
    parlare in lode di qcn. hvaliti koga
    cantare, tessere le lodi di qcn. peti komu hvalo
    tornare a lode di qcn. biti komu v čast
    senza infamia e senza lode povprečen

    2. zasluga, vrlina

    3. šol.
    laurearsi con la lode diplomirati z najvišjimi ocenami
    dieci con lode odlična ocena s pohvalo
  • loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

    se loger nastaniti se
    être logé stanovati
    loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
    loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
    être logé à l'étroit stanovati na tesnem
    où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
    la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
    loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
    loger pour la nuit prenočiti
    être logé à la même enseigne biti v istem položaju
    loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
    trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
    se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
    se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo
  • lógičen logique, conséquent

    logična analiza analyse ženski spol logique
    logično izražanje misli expression ženski spol logique de la pensée
    logični sklep, zaključek conclusion ženski spol logique
    ne misliti logično ne pas avoir d'esprit de suite
    logično logiquement, conséquemment
  • logis [lɔži] masculin stanovanje, dom, prenočišče; figuré, familier glava, možgani

    sans logis brez doma, brez strehe
    sans-logis masculin brezdomec
    corps masculin de logis glavni del poslopja
    (figuré, familier)

    la folle du logis domišljija, fantazija
    avoir la table et le logis imeti hrano in stanovanje
    être au logis, garder le logis biti, ostati doma
    rentrer au logis vrniti se domov
  • logorare

    A) v. tr. (pres. logoro)

    1. obrabiti, ponositi; oguliti; porabiti; pren. izčrpati, izčrpavati:
    logorare il vestito oguliti obleko
    logorare le proprie forze izčrpavati lastne sile

    2. kvariti:
    logorare la vista kvariti si vid; pren. zapraviti, zapravljati:
    logorare le sostanze zapraviti imetje

    B) ➞ logorarsi v. rifl. (pres. mi logoro) izčrpavati se, ubijati se
  • lograr doseči, dobiti, pridobiti si; uspeti

    logra cuanto quiere vse mu gre po želji
    lograr la aprobación na odobravanje naleteti
    lograr un favor pridobiti si naklonjenost
    lograr muchos éxitos imeti mnogo uspeha
    lograr a fuerza de ruegos doseči s prošnjami
    no lo logró ni mu uspelo
    no logra expresarse ne zna se izraziti
    lograrse uspeti, posrečiti se