Franja

pedester -tris -tre (pēs)

1. peš, na nogah (naspr. od equester): statua Ci.; occ. kot voj. t.t. peš, pešaški, pehoten, pešcev (gen.), pehote (gen.): equestres et pedestres copiae C., exercitus N., scutum, acies L., pugna L. način bojevanja, ordo L. razred državljanov, ki služijo v pehoti; subst. pl. m pedestres -ium, m pešci, peštvo, pehota: Iust.

2. kopenski, suhozemski (naspr. od maritimus, navalis): itinera C., pedestres navalesque pugnae Ci., copiae N.

3. metaf.
a) v nevezani besedi, v prozi, prozaičen, prozen: oratio Q., historiae H.
b) preprost, vsakdanji, brez pesniškega poleta (patosa, vznesenosti, zanosa, elana), ne visokoleteč: Musa H., Vop., tragicus dolet sermone pedestri H., opus Aus.

pédestrianisme [-nism] masculin tekmovanje v hoji, v teku

pedestriano moški spol šport tekmovalec v teku

peg-board [pégbɔ:d] samostalnik
deska na zidu (za razstavne predmete, orodje itd.); deska z luknjicami, v katere se vtikajo klinčki (npr. za točke pri igri kart)

pêle-mêle [pɛlmɛl] adverbe križem kražem, brez reda, v neredu; masculin, invariable zmešnjava, nered

jeter des objets pêle-mêle razmetati predmete sem in tja

peligrar v nevarnosti biti, tvegati

pèljār -ára m pilot, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega

pèljati pȅljām
1. peljati, voditi v pristanišče: on će sigurno peljati brod u pristanište
2. voditi, peljati: peljajte ga k bijelu dvoru momu

pellītus 3 (pellis)

1. pokrit s kožo, oblečen v kožuh: patres Pr., Prud., senes Lact., Sardi L., testes Ci. (s Sardinije), oves pellitae Varr., H. (poseb. tarentske in atiške, ki so bile za ohranitev tanjše volne) pokrite s kožami.

2. ki ima plavnice (plavalne kožice): alae Macr.

Pellkartoffel, die, krompir v oblicah

pell-mell [pélmél]

1. pridevnik
zmešan, nepremišljen, kaotičen

2. prislov
zmešano, v neredu, na vrat na nos, nepremišljeno

3. samostalnik
zmešnjava, kolobocija, nered

pellō -ere, pepulī, pulsum (prim. umbr. arō-peltu = appelito, admoveto)

1. udarjaje ali porivaje mahniti (mahati), pognati (poganjati), zagnati (zaganjati), odriniti (odrivati), prožiti, sprožiti (sprožati): contis navigia Cu., nerva in fidibus Ci. brenkati, udarjati na strune, manu lyram O. brenkati na liro, classica Tib. dati zatrobiti, sagitta pulsa manu V.; pesn.: Haemon O. stres(a)ti; pren.: longi sermonis initium pepulisti Ci. sprožil si nov, snovno bogat pogovor; tudi = nagnati (naganjati), prignati (priganjati): Iovis sic numina pellunt V.

2. metaf. ganiti, vznemiriti (vznemirjati), v srce seči (segati) komu, prevze(ma)ti koga: ipsum nullius forma pepulerat captivae L., quod (sc. dictum) cum animos hominum auresque pepulisset Ci., non mediocri curā Scipionis animum pepulit Ci. je vzbudilo Scipionu nemajhne skrbi.

3. biti, udariti (udarjati) kaj, ob kaj, na kaj: T., terram pede H., Lucr., humum pedibus Cat. teptati, vada remis Cat., fores Ci. (po)trkati na vrata, palus pulsa sonat cantu V. odmeva, puer pulsus Ci. (pre)tepen, s pestmi bit; pesn.: pulsus ramo Pr. zadet; tako tudi volucre pulsus V. = ranjen; pren. zadeti koga kaj, pripetiti, zgoditi se komu kaj: nulla me pepulit insignis iniuria Ci. ep.

4. pahniti (pehati) od, iz ali s česa, gnati, izgnati (izganjati), odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), (s)poditi, prepoditi, zapoditi: Pl., Ter.,T. idr., aliquem domo, foro, civitate, possessionibus Ci., regno H., Iust., sedibus S., patriā pelli N., pulsus (= exsul) patriā carebat N., exsules pulsi L., p. urbe O., loco L., magistratūs templis Ci., aliquem e foro Ci., ex Galliae finibus C., ab urbe, a sacris, ab agris O., pelli in exsilium Ci., miles pellitur foras Ter.; (o stvareh) odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati), odriniti (odrivati) nazaj, potisniti (potiskati) iz česa: flumen pulsum Cu., flumen natatu Aus., niveo pectore aquam Tib. ali facilis unda pellitur manu Tib. (o plavajočih), p. aquam de agro Plin., calculos e corpore Plin.; occ. kot voj. t.t. (sovražnika) potisniti (potiskati) nazaj, odbiti, zapoditi, zadreviti, pregnati, v beg pognati, poraziti, potolči, premagati: Iust. idr., primo concursu hostes pelluntur atque in fugam coniciuntur C., milites primo congressu pulsi fugatique S., armis perterritus, fugatus, pulsus Ci., primum gradu moverunt hostem, deinde pepulerunt, postremo … avertunt L.; pren.: si animus hominem pepulit Pl. če je duh porazil človeka (kakor kakega sovražnika).

5. metaf. odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), razgnati (razganjati), odpoditi, prepoditi: pelle moram O. nehaj se obotavljati, pulso pudore O. brez sramu, tecta, quibus frigorum vis pelleretur Ci. ki naj bi odvračala (pregnala) hud mraz, malorum medicamentorum introitum Plin. preprečiti, preprečevati, nunc vino pellite curas H., famem glande O. (po)tešiti, pulsus corde dolor V., maestitiam ex animis Ci., quo tibi pulsus amor? V. kam je izginila ljubezen?, lacrimas Creusae pelle V. Kreuze ne objokuj več.

Opomba: Nenavaden plpf. pulserat: Amm.

pelotage [plɔtaž] masculin navijanje v klobčič; familier indiskretno božanje (stiskanje)

peloter [plɔte] verbe transitif naviti v klobčič; figuré, familier premikastiti; familier indiskretno božati, otipavati; laskati se (quelqu'un komu); verbe intransitif (pred začetkom igre) igrati z žogo (za ogrevanje)

peloter en attendant partie delati prve, tipajoče poskuse, (le) poskusiti

peloteur, euse [-tœr, öz] adjectif prilizovalen, klečeplazen; masculin, vieilli igralec pelote; féminin stroj za navijanje v klobčiče; masculin, féminin oseba, ki rada indiskretno boža, otipava

pelotonnement [plɔtɔnmɑ̃] masculin zvitje v klobčič

pelotonner [-tɔne] verbe transitif naviti na, zviti v klobčič

se pelotonner zviti se v klobčič; figuré priviti se (h komu); skrčiti noge k sebi

pemmican [pémikən] samostalnik
pemikan, v ploščice stisnjeno posušeno zmleto meso
figurativno zgoščena vsebina literarnega dela, kratka vsebina

pen² [pen] prehodni glagol
zapreti v obor, ogrado, stajo itd. (tudi in, up)

penaud, e [pəno, d] adjectif zmeden, zbegan, v zadregi; osramočen