Franja

provenir* [prɔvnir] verbe intransitif prihajati iz, izhajati iz, izvirati

d'où provient sa fortune? odkod izvira njegovo premoženje
cette race provient du croisement de deux espèces voisines ta pasma izhaja iz križanja dveh sorodnih si vrst

provision [prɔvizjɔ̃] féminin zaloga; commerce provizija, naplačilo (odvetniku), pristojbina za posredovanje, komisijska pristojbina; kritje; znesek

en provision v zalogi
par provision začasno; medtem
provision alimentaire zaloga živil
provisions pluriel de bouche jestvine, živila
provision de courtage mešetarina
provision en dépôt, en magasin zaloga v skladišču
provisions pluriel de guerre vojne potrebščine
chèque masculin sans provision ček brez kritja
sac masculin, filet masculin, panier masculin à provisions nakupovalna torba, mreža, jerbas
faire provision de quelque chose priskrbeti si kaj; oskrbeti se s čim
faire une provision de charbon napraviti si zalogo premoga
faire provision de patience biti potrpežljiv, potrpežljivo čakati
faire ses provisions, aller aux provisions nakupiti, realizirati nakup, založiti se
les ménagères font leurs provisions au marché gospodinje nakupujejo na živilskem trgu

prō-vocō -āre -āvī -ātum (prō in vocāre)

1. ven, iz česa (po)klicati, (k sebi) poklicati, priklicati (priklicevati), pozvati (pozivati): herum Pl., servulo mandant, ut ad se provocet Simonidem Ph., Pamphilam cantatum Ter.; metaf. (v)zbuditi ((v)zbujati), pognati (poganjati): Memnonis mater (sc. Aurora) roseo ore provocat diem O., dum rota Luciferi provocat orta diem Tib., provocare fascinum ab inguine H., novas radiculas Col.

2. poz(i)vati = pobuditi (pobujati), spodbuditi (spodbujati), nagovoriti (nagovarjati), prositi, naprositi (naprošati), zaprositi (zaprošati), v negativnem pomenu (raz)dražiti, izz(i)vati, (s)provocirati: Iust., Vell. idr., tacentes … ad communionem sermonis Suet., aliquem omni comitate ad hilaritatem et iocos Suet., ne nos comitate ac munificentiā nostrā provocemus plebem L., his provocati sermonibus C., provocare aliquem iniuriis, maledictis Ci., minis et verbis Vitellianos T., bello, nulla iniuriā provocatus T., provocari beneficio Ci. = prvi biti deležen dobrote; z acc. rei: felicitas temporum, quae bonam conscientiam civium tuorum ad usum indulgentiae tuae provocat (spodbuja) Plin. iun.; z acc. tega, k čemur kdo spodbuja, draži, izziva: sermones Plin. iun., comitate et adloquiis officia provocans T. spodbujajoč (dražeč) k uslugam; occ. izzvati (izzivati), pozvati (pozivati), (s)provocirati na boj ali tekmovanje (tekmo) v čem: ad pugnam Ci., L., ad arma, bellum T., provocatus haec spolia cepi L., pauci temere provocantes L., provocare aliquem in aleam, ut ludat Pl., aliquem tesseris Macr., oleo et mero viros Sen. ph.; pesn.: (sc. equus) cursibus auras provocat V. poziva k diru; z inf. postaviti (razpisati) nagrado: e iecore eorum (sc. mullorum) alecem excogitare provocavit Plin.; pren. pozvati (pozivati), izzvati (izzivati) koga na tekmo(vanje) v čem, tekm(ov)ati s kom v čem, meriti se, poskusiti (poskušati) se s kom v čem: senes illos virtute Plin. iun., elegiā Graecos Q.; metaf. o neživih subj.: omnes has eius (sc. roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., immensum latus Circi templorum pulchritudinem provocat Plin. iun.

3. kot jur. t.t.
a) poz(i)vati (pred sodnika, pred (na) sodišče), tožiti, s tožbo prijeti koga, vložiti tožbo zoper koga: aliquem ad iudices Ap., aliquem apud iudicem Icti.; abs.: provocare ad iudicium Icti.
b) priz(i)vati se na koga kot višjega sodnika (višjo oblast), vložiti (vlagati) priziv na koga, sklicevati se na koga (v republikanski dobi na ljudstvo, v cesarski na višjega sodnika, na zadnji sodni stopnji na cesarja): provoco L., damnati ad populum provocant Ci., si a duumviris provocarit, provocatione certato Lex ap. L. če pride do priziva zaradi razsodbe duumvirov, naj sproži prizivno pravdo, provocare iudicium ad populum Val. Max., ad competentem iudicem et ab eo ad principem Icti., adversus sententiam Icti., provocandi auxilium perdere Icti.; metaf. sklicevati se na koga: ad Catonem Ci., ad litteras alicuius Ap., ad Iudaeorum codices Aug.

proximitās -ātis, f (proximus)

1. bližina, soseščina: quam miserum est, odium damnis accedere nostris meque ream nimiae proximitatis agi! Ps.-O., per radices recipiens ex proximitate umorem enodis et liquida efficitur Vitr.

2. metaf.
a) bližnje sorodstvo: damno mihi est proximitas; aliena potentior essem O., quod accidit etiam, si de una re quaeratur aliqua, sed eam plures petant, vel eodem iure, ut proximitatis, vel diverso, ut cum hic testamento, ille proximitate nitetur Q.
b) podobnost: Ps.-Ap., lateat vitium proximitate boni O.
c) tesna zveza, tesna povezava, dotik(anje), stik(anje), dotika: est amoris tertia species, quam diximus mediam, divini atque terreni proximitate collectus nexuque et consortio parili copulatus Ap.

prst¹ moški spol (-a …) na roki: der Finger
debel/dolg/ širok kot prst fingerdick/fingerlang/fingerbreit
… prsta Finger-
(konica die Fingerspitze, vnetje medicina die Fingerentzündung, der Fingerwurm)
prst Božji der Finger Gottes
ščitnik za prst die Fingerkappe
niti za prst se umakniti: nicht einen Zoll, keinen Zoll
dati prst na usta den Finger auf die Lippen legen
imeti v malem prstu kaj den Bogen heraushaben/es heraushaben
izsesati iz prsta (izmisliti si) sich (etwas) aus den Fingern saugen
oviti okoli prsta koga (jemanden) um den kleinen Finger wickeln, (jemanden) einwickeln
pritisk s prstom der Fingerdruck
kazati s prstom na mit dem Finger zeigen auf
ne migniti niti s prstom (lenariti) keinen Handschlag tun, keinen Handgriff tun, za preprečitev česa: keine Hand rühren, keinen Finger krumm machen/rühren
pokazati s prstom komu kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen
figurativno položiti prst na (odprto) rano den Finger auf die brennende Wunde legen
figurativno dvignjeni prst der gehobene Zeigefinger
če komu daš prst, zagrabi za roko wenn man (jemandem) den kleinen Finger gibt, nimmt er gleich die Ganze Hand
prsti množina Finger množina
računanje s prsti das Fingerrechnen
tleskanje s prsti das Fingerschnippen
imeti dolge prste (krasti) klebrige Finger haben, lange Finger machen/haben
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben, seine Hände im Spiel haben
oblizovati si prste sich die Lippen/Finger lecken
opeči si prste pri čem: sich (bei (etwas)) die Finger verbrennen
pogledati skozi prste durch die Finger schauen, fünf gerade sein lassen, hinwegsehen über, komu kaj (jemandem (etwas)) durchgehen lassen
prešteti na prste (sich) an den (fünf) Fingern abzählen
prsti srbijo koga (jemanden) jucken die Finger, (jemandem) juckt es in den Fingern
dati jih po prstih komu (jemandem) auf die Finger klopfen
dobiti jih po prstih auf die Finger bekommen
imeti občutek v prstih (etwas) in den Fingerspitzen haben
usekati po prstih koga: (jemandem) auf die Finger hauen
drža prstov die Fingerhaltung
do konca prstov bis in die Fingerspitzen
s končki prstov kaj prijeti: mit spitzen Fingern
skodelica za umivanje prstov die Fingerschale

pȑst m, mest. na pr̀stu, mn. pȑsti pr̀stijū in pr̀stī in pr̂stā prsč: na svakoj ruci i na svakoj nozi imamo po pet prstiju; znati što u prste znati kaj zelo dobro; gledati komu kroz prste; imati što u malom prstu; on nije ni prstom mrdnuo ni zganil s prstom; isisati što iz prstiju izsesati kaj iz prstov; biti čistih prstiju biti čistih prstov, rok; biti s kim kao prst i nokat biti si s kom zelo blizu; biti raširenih prstiju biti zapravljivec; gledati kome na prste; dobiti po prstima; zabadati svoje prste u svaku sitnicu; imati dugačke prste; imati na svaki prst po jednu; ići na prstima hoditi po prstih; igrati na prstima plesati na prstih, na koncih prstov; na prste jedne ruke može izbrojati; krstiti se sa tri prsta križati se po vzhodnem obredu; ne vidi se ni prst pred nosom; staviti prst na usta, na čelo; omotala ga je oko -a; prst božji; biti sam kao prst

pŕst¹ -a finger; (živali) toe, digit

mali pŕst little finger
nožni pŕst toe
srednji pŕst middle finger
blazinica pŕsta fingertip
po, na pŕstih on tiptoe
od kajenja rjavi pŕsti nicotine-stained fingers pl
umazani pŕsti dirty fingers
pŕst rokavice finger of a glove
dati jih komu po pŕstih to rap someone's fingers
imeti dolge pŕste (figurativno, krasti) to steal, to be one of the light-fingered gentry
imeti svoje pŕste zraven (pri kaki zadevi) to have a finger in the pie, to have a hand in something
za dva pŕsta je imela rdečila na licih she had a layer of rouge two fingers deep on her cheeks
on ima več pameti v malem pŕstu kot ti v glavi he has more wit in his little finger than you in your whole body
imeti v malem pŕstu (figurativno) to have at one's finger's end
daj, pomôli mu pŕst, pa bo zgrabil vso roko (figurativno) give him an inch, and he will take an ell!
daj pŕste proč od teh stvari! don't tamper with these things!
gledati komu na pŕste to keep a close eye upon someone, to watch someone closely
krcniti koga po pŕstih to tap someone's fingers
dati komu znak s pŕstom to beckon to someone
hoditi po pŕstih to tiptoe
s pŕstom ne migniti (komu v pomoč) not to stir a finger (to help someone), not to lift a finger, not to turn a hand (to help someone)
pŕste si oblizniti (figurativno) to lick one's fingers
opeči si pŕste (figurativno) to burn one's fingers, to singe one's feathers
pokazati s pŕstom na to point one's finger at
požugati s pŕstom to wag one's finger
okoli pŕstov oviti (figurativno) to twist (ali to wind, to wrap) someone round one's little finger
komu na pŕste stopiti to tread on someone's toes
iti po pŕstih po stopnicah navzgor to tiptoe upstairs
pogledati skozi pŕste ob... (figurativno) to connive at, to turn a blind eye to
pogledati komu skozi pŕste (figurativno) to condone someone's shortcomings
na pŕste šteti to count on one's fingers' ends (ali on the fingers)
urezati se v pŕst to cut one's finger
pŕsti me srbijo (da bi to storil) my fingers are itching (to do it)
temno je, da ne vidiš pŕsta pred nosom it is pitch-dark
znati svojo lekcijo iz malega pŕsta to have one's lesson at one's fingertips

pŕst, -a anatomija doigt moški spol ; (na nogi) orteil moški spol , doigt de pied

hoditi po prstih marcher sur la pointe des pieds
imeti svoje prste zraven, vmes (pri čem) être mêlé à quelque chose, avoir trempé dans quelque chose
našteti, prešteti kaj na prste compter quelque chose sur ses doigts (ali sur les doigts de la main)
ne migniti s prstom za ne pas bouger un doigt pour, ne pas remuer (ali lever) le petit doigt pour
opeči si prste se brûler les doigts, figurativno toucher à un sujet brûlant
oviti koga okoli prsta (figurativno) obtenir de quelqu'un tout ce que l'on veut
stopiti komu na prste (figurativno) mettre fin (ali un terme) aux activités de quelqu'un, couper court aux menées de quelqu'un

pŕst (-a) m

1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
tleskniti s prsti schioccare le dita
debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
odtisi prstov le impronte delle dita
ozebline na prstih geloni
držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
zažvižgati na prste fischiare con le dita
pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
mali prst (mezinec) dito mignolo
srednji prst (sredinec) dito medio
testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

2. (del rokavice) dito;
rokavice z enim prstom manopole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
pren. opeči si prste scottarsi le dita
pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso

pŕst, pŕsta anat dedo m

nožni prst dedo m del pie
prst me boli tengo un dedo dolorido, tengo un panadizo
dati jih komu po prstih darle a alg en los nudillos
držati prste proč od guardarse de tocar a/c, no meterse en el asunto
gledati komu (ostro) na prste (fig) vigilar de cerca (ali no perder de vista) a alg, mirar a alg las manos
gristi si prste (od jeze) morderse los dedos
iti po prstih ir (ali andar) de puntillas
imeti kaj v malem prstu (fig) tener a/c en la punta de los dedos, saber a/c por los dedos
imeti svoje prste zraven (pri čem) estar mezclado en el asunto, fam andar en el ajo
(na)šteti na prste contar por los dedos
oblizovati si prste za čem chuparse los dedos de gusto con a/c; comerse los dedos por a/c
opeči si prste quemarse los dedos, (fig tudi) pillarse los dedos
s prstom ne migniti no mover ni un dedo
položiti prst na rano poner el dedo en la llaga
oviti koga okoli prsta fam meterse a alg en el bolsillo
lahko ga okoli prsta oviješ (fig) se puede hacer con él lo que se quiera; es blando como la cera
svoje prste v vse vtikati (fig) meter los dedos en todo
pomoli mu prst, pa bo zagrabil celo roko dale el dedo y se tomará la mano; entra por la manga y sale por el cabezón
postaviti se na prste nog empinarse sobre los pies

pŕstan ring

pŕstan z diamantom diamond ring
pŕstan z dragulji ring fitted (ali mounted) in diamonds
poročni pŕstan wedding ring
zaročni pŕstan engagement ring
zlat pŕstan gold ring
etui za pŕstan ring-case
natakniti si pŕstan na prst to put a ring on
izmenjati pŕstane to exchange rings
nositi pŕstan to wear a ring

prueba ženski spol po-, pre-skušnja; poskusni vzorec; dokaz; fotografija kopija; gledališče skušnja; merjenje (obleke); korekturna pola

prueba en contra protidokaz
prueba testifical, prueba testimonial dokaz po pričah
prueba final (šp) finale, finalno tekmovanje
prueba del fuego ognjena preizkušnja (v srednjem veku)
(prueba) negativa, positiva (fot) negativ, pozitiv
a prueba trden; na preskušnji
a prueba de agua nepremočljiv
a prueba de aire neprodušen
a prueba de bomba neprebojen
amigo a toda prueba preizkušen prijatelj
como (ali en) prueba de nuestro reconocimiento kot znak našega priznanja
de prueba zanesljiv
estar a prueba de biti zaščiten pred; nič si ne storiti iz
poner a prueba dati na preizkušnjo
pruebas pl (šp) tekme
pruebas de primeras (segundas) prve (druge) korekture

prȕžiti -īm
I.
1. stegniti: pružiti ruku; pružiti jezik ekspr. stegniti jezik
2. ponuditi, nuditi, dati: pružiti čašu, ruku, pomoć; pružiti priliku, zaštitu; pružiti kome primjer nuditi komu zgled; pružimo jedan drugome ruku podajmo si roke
3. dati vbogajme: pružiti prosjaku
4. pružiti korak pohiteti
II. pružiti se
1. stegniti se: pružio se na zemlju, na krevet da se odmori
2. nuditi se: pružila se prilika
3. ravnica se pružila u nedolged ravnini ni konca ne kraja

Pseudodamasippus -ī, m lažni (nepravi, navidezni) Damazíp, Laži-Damazíp (Lažidamazíp), Psévdo-Damazíp (Psévdodamazíp): si enim Damasippus in sententia non manebit, aliquem Pseudodamasippum vel cum iactura reperiemus Ci.

psihopat samostalnik
1. (o osebnostni motnji) ▸ pszichopataNa delu je psihopat, ki si žrtve izbira med prostitutkami. ▸ Egy pszichopata garázdálkodik, aki az áldozatait a prostituáltak közül választja ki.

2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna oseba) ▸ pszichopataAli imamo res vsepovsod v politiki psihopate? ▸ A politikában tényleg mindenütt pszichopaták vannak?

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

púdrati (-am)

A) imperf. kozm. incipriare

B) púdrati se, si (-am se, si) imperf. refl. kozm. incipriarsi, darsi la cipria:
pudrati si nos incipriarsi il naso

puerīlis -e, adv. puerīliter (puer)

1. deški, dečaški, detinji, otroški, mlad(osten), mladostniški: Col., Plin., Q., Sen. ph., Stat., Val. Max. idr., vox, aetas Ci., puerili specie, senili prudentiā Ci., tempus (naspr. iuventa) O., anni O., Plin., facies puerilis in virgine O., puerili verbere moneri (o deklici) T. s šibo za otroke, puerile (= puerorum) agmen V., regnum L. kraljevanje koga kot mladeniča, kraljevanje v času svoje mladosti, puerilis passio Cael. božjast, epilepsija, pueriliter blandiri L. ali ludere Ph. deško, kakor (imajo navado) dečki (otroci); occ. (v obscenem pomenu) deški, dečkoskrunski, pederastičen, pedofilski: officium Pl., puerile poposci (sc. a puella) Mart. (prim. da mihi id quod pueri solent dare = concubitum Hyg.), supplicium Mart., puerile obtulit corollarium Ap.

2. otročji, otročajski, neumen, omejen, bedast, aboten, gumpast: Q. idr., sententia Ter., consilium Ci. ep., stulte, quid optas puerilibus votis O., Antiochus animo puerili erat Ci., si puerilius his ratio esse evincet amare H., pueriliter facere Ci. ali cupere T. po otročje, res ficta pueriliter Ci.; subst.: nugalia vel puerilia Non. otročarije.

pues torej, zato, potemtakem; zdaj (pa); sicer; zares; namreč; (na)dalje; kajti; ker; pa; vendar; seveda

pues bien, el caso es difícil primer je torej težak
¿Conque lo dijo? -¡Pues! Torej je to rekel? Seveda!
¡que venga pues! zaradi mene naj pride!
¡pues qué! nič za to!
¡ea pues! daj! no! na noge!
¡venga pues! le daj(te)!
pues no faltaba más še tega se je manjkalo!
¡pues no! nikakor!
¡pues sí! seveda! naravno!
¡pues eso era de esperar! drugega ni bilo pričakovati!
¡pues bien! daj! no! no torej!
¿pues no? kajne?
Esta noche partiré. -¿Pues? ¡¿Y pues? Nocoj odpotujem. - Kako to?
V. debe... pues... hacerlo morda bi vendarle to naredili

pugilor (pugillor) -ārī (pugil) boriti se s pestjo, boksati se: Aug., si pugilari valide velis Ap.; pass. impers.: si pugillare valde velis, brachia vegetanda sunt, quibus pugillatur Ap.; metaf. z nogami butati, brcati, bincati (o konju): hic (sc. equus) … primoribus in me pugillatur ungulis Ap. kopita vame, brca vame.