Franja

littérature [-ratür] féminin slovstvo, književnost, literatura; figuré prazne besede

littérature de l'enfance mladinska književnost
littérature engagée angažirana literatura
histoire féminin de la littérature zgodovina slovstva
faire de la littérature biti književnik, pisateljevati

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti

livrer [livre] verbe transitif dostaviti, dobaviti, izročiti, predati, prepustiti, izdati

se livrer vdati se, izročiti se, posvetiti se
livrer (une) bataille, un combat spustiti se v bitko, v boj
livrer à la circulation izročiti prometu
se livrer à la critique kritizirati
se livrer à la débauche, à l'ivrognerie vdati se razuzdanosti, pijančevanju
livrer à domicile dostaviti na dom
se livrer à des études posvetiti se študiju
livrer au hasard prepustiti slučaju
se livrer à des libéralités biti zelo darežljiv
livrer passage à quelqu'un dovoliti komu prehod, da gre mimo
se livrer à la plaisanterie šaliti se, šale zbijati
livrer à la publicité izročiti javnosti, familier obesiti na veliki zvon

lízati (lížem)

A) imperf. ➞ polizati

1. leccare:
mačka liže mladiče la gatta lecca i gattini
lizati sladoled leccare un gelato

2. pejor. sbaciucchiare

3. pren. lambire:
ogenj že liže streho il fuoco sta lambendo il tetto

4. (švigati, plapolati) vampeggiare, fiammeggiare, guizzare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
sonce liže zadnje krpe snega il sole scioglie le ultime pezze di neve
pren. lizati pete, roke komu leccare i piedi a qcn., adulare qcn.; vulg. leccare il culo a qcn.
boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti, dai leccapiedi

B) lízati se (lížem se) imperf. refl.

1. leccarsi

2. sbaciucchiarsi; pog.
vsak naj se liže ven, kakor se more si salvi chi può

lízati lamer ; (sesati) chupar

lizati se okrog koga hacer la pelotilla a alg

ljúb cher, chéri; aimable, gentil, charmant; agréable

ljubi bog le bon Dieu
ves ljubi dan toute la sainte journée
zaradi ljubega miru pour avoir la paix
na ljubo pour l'amour de, en faveur de, au proflt de
ljubo mi je, da je suis bien aise que (+ subjunktiv)
ni mi ljubo, da je n'aime pas que (+ subjunktiv)
najljubši qui est le plus cher, qu'on aimé le mieux, qu'on préfère, favori
moje najljubše opravilo ma plus chére occupation, mon occupation favorite (ali de prédilection)

ljúb (-a -o)

A) adj.

1. caro; amato; gradito; diletto:
ljubi obraz matere il caro volto della madre
(v nagovoru) ljuba duša, jaz ti ne morem pomagati caro mio (cara mia), io non ti posso aiutare
paštašuta je njegova najljubša jed la pastasciutta è il suo piatto preferito
(v vzklikih) ljubi bog, ali je to mogoče?! per l'amor del cielo, è mai possibile?!

2. (prijeten, prijazen) piacevole, gentile; grato:
ljub spomin un grato ricordo
pren. kaj narediti zaradi ljubega miru fare qcs. per amor di pace
molči, če ti je življenje ljubo! acqua in bocca, se hai cara la vita
PREGOVORI:
ljubo doma, kdor ga ima a ogni uccello il suo nido è bello

B) ljúbi (-a -o) m, f, n
izgubil je svoje ljube perse tutti i suoi cari
stori to meni, njemu itd. na ljubo fallo per amor mio, suo ecc.
resnici na ljubo per amor del vero

ljubézen amour moški spol , affection ženski spol ; (nežna) tendresse ženski spol

čutna ljubezen amour sensuel
bratovska (materinska, otroška) ljubezen amour fraternel (maternel, filial)
platonična ljubezen amour platonique
strastna ljubezen amour passionné, passion ženski spol
ljubezen do bližnjega amour du prochain
ljubezen do domovine amour de la patrie
iz ljubezni par amour
ljubezen je slepa l'amour est aveugle (ali voit tout en beau)
razkritje ljubezni déclaration ženski spol d'amour
ljubezen na prvi pogled le coup de foudre
sreča v igri, nesreča v ljubezni (šaljivo) heureux au jeu, malheureux en amour (ali familiarno en ménage)
stara ljubezen ne zarjavi on revient toujours à ses premières amours

ljubézen (-zni) f

1. amore:
ljubezen se vname, gori, ugasne l'amore divampa, arde, passa
izpovedati, odkriti, priznati (komu) ljubezen dichiarare, svelare, confessare l'amore (a qcn.)
čista, globoka, goreča, prava, skrita, strastna, zvesta ljubezen amore puro, profondo, ardente, vero, segreto, passionale, fedele
čutna, duhovna, platonična ljubezen amore sensuale, spirituale, platonico
petošolska ljubezen primo amore
ljubezen na prvi pogled colpo di fulmine
lezbična, svobodna ljubezen amore lesbico, libero

2. amore, affetto:
bratovska, materinska, očetovska ljubezen amore fraterno, materno, paterno
domovinska ljubezen, ljubezen do domovine amor di patria
ljubezen do živali amore per gli animali

3. ljubezen do amore di, passione per:
ljubezen do glasbe, gledališča, knjig passione per la musica, il teatro, i libri
ljubezen do dela, do denarja amore del lavoro, avidità di guadagno

4. (dobri odnosi) amore:
ljubezen do bližnjega amore del prossimo
evf. kupljena ljubezen amore mercenario, venale
evf. služabnica ljubezni sacerdotessa di Venere, prostituta
rel. ljubezen do Boga amore di Dio
rel. vera, upanje, ljubezen fede, speranza, carità
bot. goreča ljubezen licnide (Lychnis chalcedonica)
PREGOVORI:
ljubezen je bolezen grande amore, grande dolore
ljubezen gre skozi želodec l'amore passa per lo stomaco
ljubezen je slepa l'amore è cieco
stara ljubezen ne zarjavi il primo amore non si scorda mai
sreča v igri, nesreča v ljubezni chi è fortunato in gioco è sfortunato in amore

ljubézen amor m

bratovska ljubezen amor fraternal
čutna ljubezen amor sensual (ali físico ali carnal)
ljubezen do amor a, amor por
ljubezen do domovine amor a la patria, patriotismo m
iz ljubezni do matere por amor a su madre
materinska ljubezen amor maternal
ljubezen do bližnjega amor al próximo; altruismo m
otroška ljubezen amor filial
platonična ljubezen amor platónico
slepa ljubezen amor ciego y ñoño
svobodna ljubezen amor libre
strastna ljubezen amor apasionado
vzajemna ljubezen amor recíproco
poroka iz ljubezni casamiento m por amor
razkritje ljubezni declaración f de amor
čutiti ljubezen do koga sentir amor hacia (ali por) alg
navdati z ljubeznijo inspirar amor, enamorar
stara ljubezen ne zarjavi los primeros amores retoñan a veces(ali suelen retoñar)
bila je (to) ljubezen na prvi pogled (f) fue un flechazo

ljúbiti (-im)

A) imperf.

1. amare:
ljubiti skrivaj, vroče, vdano amare segretamente, appassionatamente, fedelmente
ljubiti brata, prijatelje, starše amare il fratello, gli amici, i genitori
ljubiti domovino amare la patria

2. (imeti močen pozitiven odnos, nagnjenje do) amare:
ljubiti svobodo amare la libertà
ljubiti glasbo amare la musica
ljubiti dobro hrano essere amante della buona cucina

3. (imeti kaj za dober pogoj rasti) amare:
take rastline ljubijo svetlobo, vlažna tla queste piante amano la luce, l'umidità

B) ljubíti se (-im se) imperf. refl. (s smiselnim osebkom v dajalniku) aver voglia:
nikomur se ni ljubilo iti nessuno aveva voglia di andarsene
danes se mi nič ne ljubi oggi non ho voglia di niente

ljubljánski ljubljanais, de Ljubljana

ljubljansnsko barje (polje) le Marais (la plaine) de Ljubljana
ljubljanska salama salami moški spol (ali saucisson moški spol) de Ljubljana
ljubljanska srajca (šaljivo) Ljubljanais moški spol (d'origine)

ljubosúmen jaloux

biti ljubosumen na koga être jaloux de quelqu'un, jalouser quelqu'un
postati ljubosumen na koga concevoir (ali ressentir) de la jalousie envers quelqu'un
ljubosumno kaj čuvati garder jalousement quelque chose

ljudjé (ljudí) m pl. od človek gente; uomini, persone:
ljudje in živali uomini e bestie
prevoz ljudi in tovora trasporto di persone e merci
ob požaru je bilo poškodovanih pet ljudi nell'incendio sono rimaste ferite cinque persone
ljudje, odprite! gente, aprite!
hinavski, pošteni ljudje gente ipocrita, onesta
mladi in stari ljudje se težko razumejo i giovani e i vecchi si intendono difficilmente
ogibaj se ljudi, ki mislijo le nase evita le persone che pensano soltanto a se stesse
kmečki, mestni ljudje gente del contado, di città; contadini, cittadini
enakopravnost ljudi pred zakonom uguaglianza dei cittadini davanti alla legge
kaj bodo rekli ljudje cosa dirà la gente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsi smo pač ljudje siamo tutti uomini
ogibati se ljudi evitare la gente, essere scontroso
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente
tak ne moreš med ljudi così vestito, conciato non puoi presentarti in pubblico
živel je od tega, kar smo mu dali dobri ljudje viveva di elemosine
nikogar od svojih ljudi nima več non ha più nessuno (dei familiari)
vas šteje komaj petdeset ljudi il paese conta appena cinquanta anime
v obratu je zaposlenih čez sto ljudi lo stabilimento ha più di cento dipendenti
knjiž. bivši ljudje gli ex potenti
mali ljudje gente, uomini della strada
pren. naši ljudje i nostri, i nostri simpatizzanti
ljudje starega kova gente di vecchio stampo
ljudje na mestu gente a posto, onesta
PREGOVORI:
vsi ljudje vse vedo tutti sanno tutto

ljúdje gente f ; gentes f pl ; (občinstvo) público m

vsi ljudje toda la gente
vsi pošteni ljudje todas las personas decentes (ali honradas)
vsi stari ljudje todos los viejos
bogati ljudje la gente rica, los ricos
moji ljudje mi gente; mis hombres; mi familia
iti med (= videti) ljudi ver gente
ljudje pravijo (govorijo) to la gente lo dice
kaj bodo rekli ljudje k temu? ¿qué dirá la gente?

ljúdski du peuple, populaire, national

ljudski delegat délégué moški spol du peuple
ljudska demokracija démocratie ženski spol populaire; plébiscite moški spol, référendum moški spol
ljudska kuhinja soupe ženski spol populaire
ljudska lastnina propriété ženski spol nationale
ljudska milica milice ženski spol (ali police ženski spol) populaire
ljudska oblast pouvoir moški spol du peuple
ljudski odbor comité moški spol populaire
ljudska republika république ženski spol populaire
ljudska stranka parti moški spol populaire
ljudska. šola école ženski spol primaire
ljudsko štetje recensement moški spol de la population
ljudski tribun tribun moški spol du peuple
ljudska nmetnost art moški spol populaire (ali folklorique)
ljudsko zborovanje réunion ženski spol populaire, meeting moški spol

ljúdski popular; nacional

ljudski delegat delegado m del pueblo
ljudska demokracija democracia f popular
ljudsko gibanje movimiento m popular
ljudsko glasovanje plebiscito m, referéndum m
ljudska fronta (pol) Frente m Popular
ljudska izdaja edición f popular
ljudska knjižnica biblioteca f popular
ljudski komisar comisario m del pueblo
ljudski koncert concierto m popular
ljudska kuhinja (v Španiji) comedor m de Auxilio Social
ljudska lastnina propiedad f nacional
ljudska milica Policía f Popular
ljudska oblast poder m popular
ljudski praznik fiesta f nacional
ljudska republika república f popular
ljudsko sodišče tribunal m popular
ljudska stranka (pol) partido m popular
ljudska šola escuela f (de enseñanza) primaria
ljudski tribun tribuno m (del pueblo)
ljudska umetnost arte m popular
ljudsko štetje censo m de la población
ljudska univerza centro m de extensión universitaria
ljudsko veselje festejos m pl populares
ljudski vodja líder m popular
ljudsko zborovanje reunión f popular; mítin m, manifestación f popular

ljúdstvo (-a) n

1. popolo; popolazione

2. popolo; pejor. popolino, volgo; plebe:
ljudstvo in izobraženci il popolo e l'intellighenzia
po soglasni volji ljudstva a furor di popolo

3. popolo, nazione:
izvoljeno ljudstvo il popolo eletto, il popolo di Dio
lovska, pastirska ljudstva popoli di cacciatori, di pastori
barbarsko, omikano ljudstvo un popolo barbaro, civile

4. gente; massa; moltitudine:
bilo je ljudstva kot mravelj la gente era numerosa come le formiche

nébelec, (-lka) hombre m (mujer f) de color

nebelci la gente (ali población f) de color

llamamiento moški spol poklic, poziv; povabilo; vpoklic

llamamiento a la orden poziv k redu
llamamiento a filas vojaški vpoklic (poziv)