Franja

širòk large, vaste, ample, grand

2 metra širok deux mètres de large, large de deux mètres
za tri prste širok d'une largeur de trois doigts, large de trois doigts
široka publika le grand public
širji je ko dalji aussi long que large
za palec širok de la largeur d'un pouce

širòk (-ôka -o) adj.

A)

1. largo; ampio:
klobuk s širokimi krajci cappello con larghe tese
široka ramena larghe spalle
široka obleka vestito ampio

2. largo, vasto, grosso:
človek širokih nazorov uomo di idee larghe
za to se zanima široka javnost ciò interessa il grosso pubblico
široko delovno področje vasto campo d'azione
biti širši kot daljši essere molto grasso, obeso
široko filmsko platno schermo panoramico
širok kozarec tumbler
široka steklenica toscanella
lingv. široki samoglasnik vocale larga, aperta
žel. široki tir scartamento largo
med. široka trakulja tenia del pesce (Dibothriocephalus latus)
anat. široka mišica vasto
široka guma (pri avtu) pneumatico a bassa pressione; (pri kolesu) ballonet

B) širôki (-a -o) m, f, n
na široko odpreti okno spalancare la finestra
pripovedovati na dolgo in široko raccontare in lungo e in largo, raccontare diffondendosi nei particolari

širòk ancho; amplio

2 m širok dos metros de ancho
za prst širok de un dedo de ancho
široke mase, množice las masas
široka publika público m muy variado
imeti široka ramena tener anchas las espaldas
padel je, kot je dolg in širok cayó tendido a la larga; cayó de plano
biti preširok (obleka, čevlji) venir (ali ir ali estar) muy ancho

šírši (-a -e) adj.

1. komp. od širok più largo

2. vasto, lato; in senso largo:
v širšem smislu in senso lato
širša, ožja domovina la patria in senso largo e stretto

3. pren. (ki obsega sorazmerno dosti ljudi) vasto:
širši javnosti neznan umetnik un artista sconosciuto al vasto pubblico

šivánkin (-a -o) adj. di, dell'ago:
pren. bibl. iti skozi šivankino uho passare per la cruna dell'ago

škárje (-rij) f pl.

1. forbici; cesoie:
konica, uho škarij la punta, l'anello delle forbici
kleparske, vrtnarske škarje cesoie da carrozziere, da giardiniere
krojaške, frizerske škarje forbici da sarto, da parrucchiere
ovčje škarje tosatrice
teh. škarje za živo mejo tosasiepi
škarje za rezanje pločevine cesoiatrice
pren. škarje cenzure le forbici della censura

2. zool. chela

3. ekon. forbice:
škarje cen, plač la forbice dei prezzi, dei salari
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
filmu škarje ne bi škodile la pellicola avrebbe bisogno di una bella sforbiciata
imeti škarje in platno v rokah tenere il coltello dalla parte del manico
šport. narediti škarje fare una sforbiciata
avt. priti v škarje invadere la corsia opposta (provocando uno scontro)

škóda daño m ; detrimento m ; perjuicio m ; lástima f ; (opustošenje) estragos m pl ; (od požara) siniestro m ; (havarija) avería f ; (poškodba) deterioro m , desperfecto m

komu na škodo con daño (ali perjuicio) de alg, en perjuicio (ali detrimento) de alg
v mojo škodo en mi perjuicio, a costa mía
kakšna škoda! ¡qué lástima!
škoda za denar! ¡lástima de dinero!
škoda (je), da ... es una lástima (ali es una pena) que... (subj)
škoda ga je es digno de lástima, es lástima que haya muerto
ne bo v tvojo škodo no te pesará, sería en provecho tuyo
biti odgovoren, odgovarjati za škodo responder (ali ser responsable) de los daños
biti na škodi (fig) salir perdiendo en un asunto
hoditi komu v škodo invadir el terreno de otro, cazar en vedado ajeno
napraviti, povzročiti škodo ocasionar (ali causar) daño(s), causar perjuicio
popraviti škodo reparar un daño
plačati, poravnati škodo (ki so jo drugi naredili) fam pagar los vidrios rotos, pagar el pato
spametovati se ob škodi escarmentar, (ob tuji škodi) escarmentar en cabeza ajena
trpeti škodo sufrir un daño
zavarovati proti škodi asegurar contra daños
škoda človeka izmodrí de los escarmentados nacen los avisados
materialna škoda daño m material
nadomestilo za škodo indemnización f por daños y perjuicios
izravnava škode compensación f
prijava škode aviso m de siniestro
poravnava škode reparación f de un daño
zavarovanje proti škodi seguro m contra daños
v škodo kakovosti en detrimento de la calidad

škóditi, škódovati nuire, préjudicier à, causer (ali porter) préjudice à, faire tort à

škoditi dobremu imenu koga compromettre la réputation de quelqu'un
škoditi zdravju koga nuire à la santé de quelqu'un

škodljív (-a -o) adj. dannoso, nocivo, deleterio, nemico, pernicioso:
zdravju škodljivo dannoso alla salute, deleterio per la salute

škofjelóški (-a -o) adj. geogr. di Škofja Loka:
lit. škofjeloški pasijon la Passione di Škofja Loka

škótski écossais, d'Écosse

škotski jezik, škotščina la langue écossaise, l'écossais moški spol
škotsko krilo jupe ženski spol écossaise

škrabljáti gratter, racler, faire un bruit de papier (ali de feuilles mortes, d'étoffe, de paille) , bruire

pero škrablja la plume gratte

škrabljáti raspear

pero škrablja la pluma raspea

škŕb(ín)a (v rezilu) mella f ; diente m

škrbina v zobovju mella f en la dentadura

škrlát (-a) m (barva, tkanina) porpora; knjiž. ostro, (colore) scarlatto:
(v obraz) rdeč kot škrlat rosso acceso (in faccia)
obleči škrlat indossare la porpora (cardinalizia)

škŕtati craquer, crisser

z zobmi škrtati grincer des dents
pero škrta la plume gratte

škŕtati (-am) | škŕtniti (-em) imperf., perf. scricchiolare; stridere; raschiare, cigolare:
pesek, sneg škrta pod škornji la sabbia, la neve scricchiola sotto gli stivali
škrtati s peresom po papirju raschiare con la penna sulla carta
škrtati z zobmi stridere coi denti, digrignare i denti

škŕtati crujir

z zobmi škrtati rechinar los dientes
peró škrta la pluma raspea

škržát (-a) m zool. cicala (Lyristes plebejus):
škržat cvrči la cicala frinisce
murni in škržati i grilli e le cicale
zool. rožni škržat cicala delle rose (Typhlocyba rosae)

šmáren fête ženski spol mariale (ali de la Vierge, de Notre-Dame)

veliki šmaren Assomption ženski spol
mali šmaren Nativité ženski spol de la Vierge