Franja

passim, adv. (passus: pandere) „razprostrto“

1. na daleč in brez reda raztreseno, na daleč (dolgo) in široko, daleč okoli, (o)krog in (o)krog, na vseh straneh, na vse strani, (vse)povsod, vsevprek: Enn. fr., Acc. fr., Pl., Ca., Cat., Lucr., V. Pr., Tib., O., H., L., S., Sis. fr., C., Auct. b. Afr. idr., Numidae p. consederant C., p. carpere, colligere undique Ci., ignis totis se p. dissipavit castris L., fuga fieri p. coepta est L. je postajal vsesplošen; nakazuje smer = na vse strani, v vse smeri: p. fugere C., in vicos p. suos diffugiunt L.

2.
a) brez reda = brez razločka, brez razlike, vsevprek, kupoma, trumoma: scribimus indocti doctique poëmata p. H., glans aluit veteres, et p. semper amarunt Tib., servi cum dominis recumbunt p. Iust., Garamantes matrimoniorum exsortes passim cum feminis degunt Plin., navigia p. amittere T., atomi p. cohaerentes Lact. nenačrtno, v neredu.
b) brez razsodka, brez preudarka, brez premisleka: effundere aliquid Lact.

passimeter [pæsímitə] samostalnik
britanska angleščina avtomat za prodajo voznih kart
ameriško iz blagajne upravljana vrtljiva zapornica pri vhodu v podzemeljsko železnico

passionnel, le [pasjɔnɛl] adjectif strasten; čustven, ljubezenski; narejen v afektu

passionnel de gloire slavohlepen
crime masculin, drame masculin passionnel ljubezenski zločin, drama

pastellista m, f (m pl. -ti) umet. slikar v pastelu

pastourelle [-rɛl] féminin pastirica; musique, vieilli pastoréla, pastirska pesem ali ples; četrta figura v četvorki

pašàjlija m, pašàlija m (t. pašaly) človek iz paševega spremstva, v paševi službi

pȁta-kârte ž mn. v kvartaški igri enako neugoden položaj za vse partnerje: ne možemo da riješimo kojim ćemo putem da krenemo jer smo pata-karte

pataugeage [patožaž] masculin čofotanje (v vodi, v blatu); zmedenost, zatikanje v govoru

patauger [patože] verbe intransitif čofotati, bresti (v vodi, v blatu); familier zmesti se, zatakniti se (v govoru), izgubljati se v težavah

patera -ae, f (patēra)

1. plitva skodel(ic)a, plitvo torilo, pladenj(ček), daritveno torilo, daritveni pladenj(ček): Varr., Pl., S., O., H., Macr., Plin., Fest. idr., patera, qua mulieres ad res divinas utebantur Ci., pateris libamus et auro V. iz zlatih (daritvenih) toril (ἕν διὰ δυοῖν).

2. meton. vino v torilu: hausit spumantem pateram V.

pâtir [pɑtir] verbe intransitif trpeti; morati trpeti za kaj; trpeti pomanjkanje, biti v bedi

pâtir de l'injustice trpeti zaradi krivice
j'ai à pâtir de ses négligences moram trpeti zaradi njegove zanikrnosti
les affaires pâtissent posli, kupčije stagnirajo

patraque [patrak] féminin, familier stara pokvarjena ura; pokvarjen, izrabljen stroj; slabotna, bolehna oseba; adjectif nekoliko bolan, v slabi formi

se sentir patraque čutiti se bolnega

patrìmōnīj -ija m, patrìmōnijum m patrimonij, v fevdalizrau dedna zemljiška lastnina

patròldžija m pog. vojak v potrulji, v patroli

patronner [-trɔne] verbe transitif

1. podpirati, ščititi, protežirati, zavzeti se (quelqu'un za koga); uvesti v družbo; podeliti (nagrado); priporočiti (prosilce)

2. slikati skozi šablono; krojiti po krojnem vzorcu

patte-d'oie [-dwa] féminin

1. cestno križišče

des pattes-d'oie dangereuses nevarna (cestna) križišča

2. gubice v zunanjem kotu očesa

patter² [pǽtə]

1. neprehodni glagol
blebetati, čvekati; govoriti v žargonu

2. prehodni glagol
mehanično ponavljati (molitve itd.)

Pauline [pɔ́:lain, -li:n]

1. pridevnik
religija pavlinski

2. samostalnik
učenec šole sv. Pavla v Londonu

Pausengymnastik, die, telovadba v odmoru

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).