Franja

ščítiti protéger (proti, pred contre, de) , défendre (contre, de)

ščititi (se) (pred nevihto) (se) mettre à l'abri, (s') abriter de
ščititi se pred mrazom se préserver du froid, se garantir (ali se protéger) du (ali contre le) froid
ščititi pred vlago (svetlobo) mettre (ali tenir) à l'abri de l'humidité (de la lumière)
ščiti pred vlago (svetlobo)! craint l'humidité (la lumière)!, à préserver de l'humidité (de la lumière)!

ščítiti (-im) imperf. ➞ zaščititi proteggere, difendere, riparare; tutelare:
ovitek ščiti knjigo la sopraccoperta protegge il libro
pren. ščititi komu hrbet riparare, coprire a qcn. le spalle
votlina nas je ščitila pred dežjem la caverna ci riparava dalla pioggia
zakon ščiti pravice državljanov la legge tutela i diritti dei cittadini

ščítiti proteger (pred, proti de, contra) ; defender (de, contra) ; (proti vremenu) guarecer, abrigar, poner al abrigo de; resguardar de

ščititi pred dežjem guarecer de la lluvia
ščititi se protegerse, defenderse, guarecerse
ščiti pred vlago! ¡presérvese de la humedad!

ščúvati incitar, amotinar, alborotar ; (psa) azuzar, soltar (el perro) contra (ali echar el perro a) alg

k uporu ščuvati incitar la rebelión

šè adv.

1. (izraža nadaljevanje trajanja) ancora:
zgodaj je, vsi še spijo è presto, tutti dormono ancora

2. (z zanikanim povedkom za izražanje dejanja, ki se do trenutka govorjenja ni uresničilo) (non) ancora:
predstava se še ni začela lo spettacolo non è ancora cominciato
kaj takega še nikoli nisem videl cose del genere non le ho ancora viste

3. (za izražanje ponovitve dejanja) ancora:
povabil jih je, naj še pridejo li invitò a venire ancora

4. (za izražanje dopustitve dejanja) ○:
še padla bo, če ne bo pazila cadrà se non sta attenta
še zbolel bo zaradi skrbi finirà con l'ammalarsi dalle preoccupazioni

5. (za izražanje dodajanja) ancora, altro:
tam so ostali še tri mesece ci si fermarono ancora tre mesi, altri tre mesi
natakar, še eno pivo! cameriere, un'altra birra!

6. (navedena količina je preostanek večje količine) ancora:
do cilja je imel samo še sto metrov gli mancavano ancora cento metri al traguardo

7. (za izražanje, da kaj ni omejeno na navedeno) anche, financo, persino:
še celo z učitelji se prepira litiga persino con gli insegnanti

8. (za okrepitev zanikanja) neanche, nemmeno:
še veliki talenti ne dosežejo cilja brez dela nemmeno i più dotati riescono senza fatica

9. (za izražanje presenetljivosti) ancora; addirittura:
nisem vsega porabil, še ostalo mi je non ho consumato tutto, me ne è rimasto ancora

10. (za poudarjanje navedenega časa z izključevanjem poznejšega) stesso:
vse bom še danes uredil regolo la faccenda oggi stesso

11. (v nikalnem stavku za izražanje nedoseženosti mere) neanche, nemmeno:
še petnajst let ni stara non ha neanche quindici anni

12. (za poudarjanje pomena besede) ancora:
čevlji so še skoraj novi le scarpe sono ancora quasi nuove

13. (s primernikom za krepitev pomena le-tega) ancora, anche:
pot je bila še daljša, kot smo predvidevali il percorso fu ancora più lungo di quanto pensassimo

14. (s kaj za izražanje močnega zanikanja) meno ancora:
naredil ni niti enega izpita, kaj še diplomo non ha dato un solo esame e meno ancora s'è laureato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. kje je še cilj! la meta è ancora lontana!
kaj takega pa še ne cose da matti!
o tem se mu še sanja ne della cosa non ha la più pallida idea
to ga bo še drago stalo ciò gli costerà caro
ali mislite, da ga je bilo sram? Kaj še! credete che se ne vergognasse? Nemmeno per sogno!
ni se izdal, v resnici mu je bilo še kako žal non lo mostrò ma in effetti ne era dispiaciuto e come
hišo ima, pa še kakšno ha una casa, e che casa!
spomin ima, pa še kakšen ha una memoria formidabile
pog. ko je obubožal, ga še pes ni povohal caduto in miseria, si trovò solo come un cane
spet si zamudil. Samo še enkrat! hai fatto di nuovo tardi. Attento a non farlo più!
imeli smo dela še in še avevamo una montagna di lavoro da sbrigare
še enkrat! bis!; ekst. da capo
inter. še kako magari
še kar discretamente
še naprej ulteriormente
jur. še nerešen sub iudice
še neznan inedito
knjiž. še ta hip immediatamente, subito
še vedno tuttora
še zdaleč ne affatto, punto
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
v sili še hudič muhe žre il bisogno fa correre la vecchietta

šéga coutume ženski spol , usage moški spol

šege in navade les us et coutumes
to ni pri nas šega ce n'est pas l'usage (ali la coutume) chez nous
po stari šegi selon l'antique usage, à l'ancienne mode
drugi časi, druge šege autres temps, autres mœurs

šéh

šeh kraljici! (pri šahu) échec à la reine!

šéh

šeh kraljici! (pri šahu) ¡jaque a la reina!

šelést(ênje) susurro m ; rumoreo m (vetra del viento)

šelestenje gozda susurro m del bosque
šelestenje svíle crujido m de la seda

šènt (šénta) m

1. evf. (hudič) diavolo

2. pren. (izraža odklonilni odnos do osebe ali stvari):
bomo videli, kaj si bo ta šent še izmislil vedremo cosa inventa questo minchione
doma ima vsega šenta a casa tiene la roba più disparata

3. pren. (v medmetni rabi izraža podkrepitev trditve, začudenje, čustveno prizadetost, jezo)
ni šenta, da bi tega ne naredil certo che lo farò
šent, kako si suh! accipicchia quanto sei magro!
da bi te šent il diavolo ti porti!

šést (šêstih) numer. sei:
dvakrat tri je šest due per tre fa sei
ura je šest sono le sei
vožnja je trajala šest ur il viaggio è durato sei ore
avtobusna proga šest la linea automobilistica 6
dopolniti šest križev compiere sessant'anni
rel. šest resnic le sei verità

šéstdeset soixante

kakih šestdeset une soixantaine
v šestdesetih letih dans les années soixante
biti nad šestdeset let star avoir passé la soixantaine

šestdnéven (-vna -o) adj. di sei giorni:
šport. šestdnevna (kolesarska) dirka la seigiorni

šêsti (-a -o) numer. sesto; sei:
hoditi v šesti razred fare la VI classe
potres šeste jakostne stopnje terremoto di 6^o grado
šesti od zadaj sestultimo
geogr. šesta celina il sesto continente
alp. šesta stopnja sesto grado
pren. šesti čut sesto senso
danes smo šestega oggi è il sei, ne abbiamo sei
šesta ura popoldne le sei del pomeriggio
naložil si je šesti križ ha compiuto i sessant'anni
lingv. šesti sklon il sesto caso

šífra cifra f

pisati v šifrah cifrar, escribir en clave
(v oglasu) pod šifro bajo la cifra

šíniti pasar (ali deslizarse) rápidamente (čez, po por)

šinila mu je v glavo misel ... se le ocurrió la idea (de)...

širína largeur ženski spol , ampleur ženski spol ; (zemljepisna) latitude ženski spol

širina (tiskarskega) stavka, stolpca justification ženski spol, familiarno justif ženski spol
širina železniškega tira écartement moški spol de la voie (ali des rails)
iti v širino s'élargir, s'étendre

širína (-e) f

1. larghezza; largo:
širina deske larghezza dell'asse
prepogniti list po širini piegare il foglio per il largo
lingv. širina samoglasnika apertura di una vocale
žel. širina tira scartamento

2. pren. larghezza, ampiezza, vastità; distesa:
širina pogledov larghezza, ampiezza di vedute
širina morja la distesa del mare

3. geogr., astr. latitudine:
astronomska širina latitudine celeste, declinazione
zemljepisna širina latitudine terrestre

šíriti (-im)

A) imperf.

1. allargare:
širiti cesto allargare una strada

2. dilatare:
širiti nosnice dilatare le narici

3. ampliare, sviluppare:
širiti naselje ampliare l'abitato

4. divulgare, diffondere; diramare:
širiti novico diffondere, divulgare, diramare una notizia

5. emanare, propagare:
cvetice širijo čudovit vonj i fiori emanano un delizioso profumo

B) šíriti se (-im se) imperf. refl.

1. allargarsi, sprigionarsi, propagarsi:
požar se je hitro širil l'incendio si propagò rapidamente
iz odprtega hladilnika se je širil smrad dal frigo aperto si sprigionava una gran puzza

2. divulgare, diffondersi; ekst. serpeggiare:
z iznajdbo tiska se je knjiga hitro širila con l'invenzione della stampa il libro si diffuse rapidamente
med ljudmi se je širilo nezadovoljstvo tra la gente serpeggiava il malcontento

3. stendersi:
okoli poslopja se širi park attorno al palazzo si stende un ampio giardino
srce se mu je širilo od sreče il cuore gli si allargò dalla felicità

širjáva (-e) f knjiž. (prostranstvo) distesa:
širjava oceana la distesa dell'oceano