Franja

iungō -ere, iūnxī, iūnctum (gr. ζυγ-, prim. ζεύγνυμι = iungo, ζυγόν jarem, ζευκτός = iunctus, lat. iugum, iumentum [iz *iugmentum], iugerum, iugulum, iūxtā [iz *iūgistā], iūxtim, con-iu(n)x, sl. igo)

I.

1. jarmiti, vpreči (vpregati), objarmiti, ujarmiti: iunge iuvencos V., iuncti boves O., T., iuncta iuga bina O. dve volovski vpregi, iuncta iuga Cat., iunge pares et coge gradum conferre iuvencos V.; o konjih: Lucr., Erichthonius primus ausus est quattuor iungere equos V., i. equos ad currum Plin.; z dat.: curru equos V. v voz vpreči; od tod iuncta iumenta N. ali samo iuncta Plin. iun. dvovprega, vprežni par, vprežna dvojad, iunctos equos conscendere V. vprežni voz; o drugih živalih: iunctae columbae O. ali iuncti leones V. golobja vprega, levja vprega, camelos ad currum ali canes quaternos ad currum i. Lamp., sibi et leones et tigres Lamp., iuncti cycni O.; toda: vulpes iungere, lisice vpreči; preg. o čem nemogočem; occ.
a) (voz) napreči (naprezati): iuncta vehicula mille capiuntur L., reda equis iuncta Ci., currus albis equis iunctus L.
b) most na kobilah (= opornikih) narediti (izdelovati), na polah mostiti: fluvium ponte iungere Cu., L. pole (kobile, opornike) položiti (polagati) preko reke; tudi: pontem iungere V., T. most na kobilah izdelovati.

2. metaf. (o ljubezni in zakonu) (z)vezati, združiti (združevati), poročiti (poročati): feminam secum matrimonio (in matrimonio Cu.) L., Deïopeiam conubio iungam (sc. tibi) V., torus iunxit te mihi O.; refl.: cui se dignetur iungere Dido V.; med.: amanti iungi O., cum impari iungi L., columbae in amore iunctae Pr.; metaf. (prim. maritare) iuncta ulmus O. s trto poročen, iuncti amores Tib. —

II.

1. zavez(ov)ati, spojiti (spajati), združiti (združevati); s konkr. obj.: tigna bina inter se iungit C., naves carris iunctis devehere C., membra O., mortua corpora vivis V., res inter se Ci., uniones inter se Sen. ph. Pomni: oscula iungere O. poljubiti (poljubljati), pes cum pede iunctus O. noga pri nogi, dextrae dextram (dextras) V. roki si poda(ja)ti, cursum equis iungere L. v teku se ujemati s konji (sl.: konje dohajati v teku), libellum epistulae Plin. iun. pridati, equum equo C. konja za konjem priganjati, crescendo iungi O. skupaj (z)rasti, iungi humero, lateri alicuius O. pridružiti se komu, fossas saltu iungere Stat. skočiti čez … , gradūs Sil. skupaj (hod)iti. Kot voj. t. t.: copias (arma) alicui iungere L. združiti (strniti) se s kom, si Hasdrubal Hannibali iunctus esset L. ko bi se bil združil z … , sibi exercitum iungere Vell.; pesn.: tibi iungere castra paro V. hočem se združiti s teboj, alicuius castris sua iungere Vell., Tarchon iungit opes V.; o krajih = mejiti na kaj, biti blizu česa: Iano loca iuncta O., iuncta aquilonibus arctos O., Italia Dalmatis iuncta Vell., hortulus, qui Academiae iunctus fuit Ap., fundos iungere Petr. pokupiti = longos fines agrorum Lucan.; časovno: združiti (združevati), zvrstiti, razvrstiti (razvrščati): noctem diei plerumque iungere Val. Max., diei noctem pervigilem Iust., somnum morti Petr., consularem praetextam praetoriae Vell., consilio belli bellum Vell., iunge puer cyathos Stat., laborem Plin. iun. ne prekiniti; occ.
a) (v ljubezni) (z)družiti: corpus i. in abs. iungere O., Lucr. telesno se (z)družiti, spojiti (spajati) se.
b) zapreti: iunctae fenestrae H.
c) (rane) zdraveč zapreti (zapirati), skleniti (sklepati), zdraviti: vulnera Stat., orae iunctae Cels.; z abstr. obj.: ut cum illo commodo dolor animi iungeretur Ci., cum hominibus nostris consuetudines, amicitias, res rationesque iungebat Ci., so mu bila skupna, iuncta cum viribus ars O.; z abl.: est vis probitate iungenda Ci., improbitas scelere iuncta Ci., insania iuncta stultitiā Ci.; z dat.: priori posterius, posteriori superius non iungitur Ci., indignatio iuncta conquestioni Ci.

2. metaf. (v prijateljstvu ali sorodstvu) združiti (združevati), zediniti (zedinjati), skleniti (sklepati): sanguine iunctus O. soroden po krvi, puer puero amicitiā iunctus O., qui et sermonis et iuris societate iuncti sunt Ci., qui se tecum omni scelere iunxerunt Ci., haec res et iungit, iunctos et servat amicos H., Rosianum artissimo vinculo tua in me beneficia iunxerunt Plin. iun., ab usu modico tibi iunctus O.; politično: povezati se, z(a)vezo skleniti s kom; med. in refl.: foedere iungi alicui L., se alicui iungere Eutr., se contra Romanos Tuscis Samnitibusque i. Eutr.

3. (s prolept. obj.) skleniti (sklepati), ustanoviti (ustanavljati): Latinum pacem cum Aeneā, deinde affinitatem iunxisse L., per hos iuncta societas L., foedera iungere O., L., amicitiam cum aliquo iungere Ci.

4. zložiti (zlagati), sestaviti (sestavljati), (z)vezati: iuncta verba Ci., iungitur (verbum) ex corrupto et integro, ut malevolus Q., verba in exitu iungantur Q. — Od tod adj. pt. pf. iūnctus 3

1. zvezan, spojen, združen; v zvezi z inter se: corpora inter se iuncta Ci.; s cum: natura cum alio iuncta Ci., iunctior cum exitu Ci.; z abl.: improbitas scelere iuncta Ci.; z dat.: aër mari iunctus Ci., ponto iunctior O. bliže morja, equis rheda Ci., indignatio conquestioni Ci., sapientiam iunctam habere eloquentiae Ci.

2. metaf. sprijaznjen, povezan s kom, zvezan, zaupen, iskren: frater tibi iunctus amore O., iunctissimus comes O., iunctissima pectora O., his qui erant philosopho Tauro iunctiores Gell.; subst. iunctissimi T. najbližji sorodniki.

3. kot ret. t. t.: lepo povezan (sestavljen): oratio Ci.

izdeláva making, make, working out; execution; composition; (kakovost) workmanship, finish

vsi ti artikli so naše izdeláve all these articles are our own make

izgúba pérdida f ; privación f ; (deficit) déficit m

izguba časa (krvi, vida) pérdida de tiempo (de sangre, de vista)
težka izguba una gran pérdida
izguba na višini (aer) pérdida de altura
izguba državljanskih pravic privación de derechos cívicos, interdicción f civil
imeti izgubo sufrir una pérdida
povzročiti izgubo causar (ali ocasionar) una pérdida
proda(ja)ti z izgubo vender con pérdida

izključeváti to preclude (from), to bar; to debar; to be exclusive of

izključeváti vse ugovore to preclude all objections
izključeváti vsako upanje na... to preclude all hope of...
to izkučnje vsako možnost pobega this excludes all possibility of escape
ti dve stvari se nikakor ne izključujeta these two things are not necessarily alternatives

iznajdljív inventive; ingenious; full of ideas

ti si iznajdljív (si znaš pomagati) you're resourceful

izpreglédati (ne videti) no ver, no notar ; (oprostiti, ne šteti v zlo, prezreti) dispensar

izpregledati koga descubrir (ali calar) las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg; (napako) dejar pasar
izpregledal sem te! fam ¡a ti te he calado yo!
izpregledal je se le cayó la venda de los ojos
on je to izpregledal se lo ha escapado

izròjiti se ìzrojīm se izrojiti se: pčele ti se izrojile naj ti čebele obilno rojijo

izsesá(va)ti chupar; succionar ; fig esquilmar, agotar, explotar a alg

izsesa(va)ti kri komu chupar la sangre a alg

izví(ja)ti (vijak) destornillar

izvi(ja)ti komu kaj iz rok arrancar (ali quitar) a alg a/c de las manos
izvi(ja)ti se (iz zadrege) lograr (fam arreglárselas para) salir de una situación apurada; (iskati izgovore) inventar pretextos

izživlja|ti (-m) ausleben
ti se sich ausleben
izživljati se nad seine Wut/seinen Unwillen an (jemandem/etwas) auslassen, (mučiti) quälen

já¹ adv. pog.

1. (izraža pritrjevanje) sì

2. (izraža podkrepitev trditve) sì, già:
ja, ti pa znaš govoriti tu sì che sai parlare

3. (izraža pričakovanje pritrditve) no:
saj pojdeš z nami, ja? vieni con noi, no?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ja in ne sì e no
reči ja dire di sì, assentire, acconsentire
ne reči ne ja ne ne nicchiare

jájce egg; anatomija testicle

mehko kuhano jájce sofboiled (ali gently boiled) egg
trdo kuhano jájce hard-boiled egg
gnilo jájce rotten (ali addled) egg
ocvrto jájce fried egg
sveže jájce fresh egg, newlaid egg
surovo jájce raw egg
skrknjeno jájce poached egg
staro jájce stale egg
umešana jájca scrambled eggs
nadevano jájce stuffed boiled egg
jájci na toastu žargon Adam and Eve on a raft
jájce v prahu powdered egg
iskati dlako v jájcu (figurativno) to split hairs
hoditi kot po jájcih (zelo oprezno) to tread warily
leči jájca to lay eggs
slična sta si kot jájce jájcu they are as like as two peas
podoben ti je kot jájce jájcu he is the dead spit and image or you
izleči se iz jájca to be hatched; to hatch
obmetavati koga z gnilimi jájci to throw rotten eggs at someone, to pelt someone with rotten eggs

jambe [žɑ̃b] féminin krak, noga; steber, podpornik

jambe artificielle, articulée umetna noga
jambes cagneuses, en manches de veste iksaste noge
jambe de force podpornik pri strešni gredi
gras masculin de la jambe meča
par-dessous la jambe igraje, brez truda, v spanju
n'aller que d'une jambe (figuré) ne priti naprej
avoir bonne jambe imeti dobre noge, biti dober pešec
avoir les jambes cassées, brisées ne več moči hoditi
avoir la jambe bien faite imeti lepe noge
n'avoir plus de jambes ne več nog čutiti od utrujenosti
couper, casser bras et jambes à quelqu'un (figuré) koga popolnoma onemogočiti, uničiti
courir à toutes jambes teči, kar noge neso
je te donnerai des jambes (figuré) te bom nagnal, ti bom že pokazal
la peur donne des jambes strah požene moč v noge
faire jambe de vin (populaire) nalesti se ga
faire quelque chose par-dessous la jambe napraviti kaj malo vestno
faire des ronds de jambe koketno se vesti
jeter un chat aux jambes de quelqu'un komu polena pod noge metati
jouer des jambes, prendre ses jambes à son cou hitro stopiti, teči, bežati
jouer quelqu'un par-dessous jambe imeti lahek posel s kom
passer la jambe à quelqu'un komu nogo podstaviti
rompre quelqu'un bras et jambes koga pošteno premikastiti
tenir la jambe à quelqu'un (populaire) gnjaviti, »moriti« koga
je ne peux plus tenir sur mes jambes ne morem se več držati na nogah
tirer dans les jambes de quelqu'un koga zahrbtno napasti
tirer, traîner la jambe de fatigue s težavo hoditi
traiter quelqu'un par-dessous jambe omalovaževati koga, zviška gledati na koga
cela me fait, fera une belle jambe (ironično) od tega imam pa res kaj!
cela ne vous rend pas la jambe mieux faite to vam prav nič ne koristi
quand on n'a pas de tête, il faut avoir des jambes kdor nima v glavi, ima v petah

jámčiti (-im) perf., imperf.

1. garantire

2. dar garanzia, essere garanzia, assicurare:
pravna država jamči za zaupanje njenih državljanov lo stato di diritto è garanzia della fiducia dei suoi cittadini

3. pren. garantire, assicurare:
slabo se bo izteklo, to ti jamčim la cosa finirà male, te lo garantisco

jaz ich
jaz pa bom: ich meinerseits
razmerje jaz-ti das Ich-[Du] du-Verhältnis
kot ti meni, tako jaz tebi wie du mir, so ich dir

jáz I; (rabljen kot samostalnik) ego, self

jáz na primer... I for one
jáz sam myself
to sem jáz it is I, pogovorno it's me
on in jáz sva velika prijatelja he and I are close friends
ti to veš tako dobro kot jáz you know this as well as I do
on tega ne verjame in jáz tudi ne he does not believe it and neither do I (ali nor do I)
jáz, ki sem to videl... as one who saw it, I...
kult jáza egoism
drugi jáz second self
preveč misli na svoj jáz he thinks too much of self
on je moj drugi jáz he is my other self

jàz (mêne)

A) pron.

1. io, me:
jaz grem domov, ti pa kakor hočeš io me ne vado, tu fa come ti pare
jaz sem gospodar! il padrone sono io!; pog. il padrone sono me!
evf. jaz, da bi lagal! io mentitore!
jaz, neumnež, sem mu verjel e io stupido gli credei
reva jaz, ki sem sama povera me che sono sola
bolje ga poznaš kot jaz tu lo conosci meglio di me
meni ne verjameš? a me non credi?
pojdi z menoj vieni con me
(v brezosebni rabi izraža smiselni osebek)
mene ne bo doma io non sarò a casa
strah me je (io) ho paura
sanja se mi (io) sogno

2. (v dajalniku izraža pripadnost, svojino):
ime mi je Jože (io) mi chiamo Giuseppe
vsi so mi priča, da je res tutti possono testimoniare (essermi testimoni) che è vero

3. pren. (v dajalniku izraža osebno prizadetost):
poberi se mi! e vattene!
bodi mi zdrav! stammi bene!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bilo jih je kaj jaz vem koliko erano proprio tanti
meni nič, tebi nič so me odpustili m'hanno licenziato così, su due piedi
zaradi mene lahko kar gre per me può anche andare
dobiva se pri meni ci troviamo da me
zaleže za dva mene ne vale due come me
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te

B) jàz (jàza) m io (tudi filoz. ); psih. io, Ego:
biti zagledan v svoj jaz esser gonfio del proprio io
filoz. jaz in nejaz l'io e il non-io
drugi jaz l'alter ego

jèdan jèdna jèdno
1. eden, en: jedan za sve, svi za jednoga; dolazili su jedan po jedan
2. drug: jedan do drugoga drug ob drugem
3. isti, enak: mi smo -ih godina; govori sve -o te -o
4. neki: živio, živeo je jedan kralj
5. kakšen: dodi k meni -o veče
6. nekateri: -i su za tebe, a -i za tvoga protivnika
7. pravi: to je čudo -o
8. nesretniče jedan! o ti nesrečnik!; jedan jedini en sam: ja sam jedan jedini iz kuće prisustvovao sastanku; jedan smer enosmerna cesta

jemati se¹ (jêmljem se) vzeti se kommen
odkod se jemlje(jo) X/vsi ti X/toliko X? woher denn X/all die X/solche Mengen X? ➞ → vzeti se¹

jendìluk m čast družice: majka će ti u jendiluk poći mati ti bo šla za družico