Franja

boisseau [bwaso] masculin mernik, korec (12 1/2 l); technique ohišje

mettre, garder quelque chose sous le boisseau prikrivati kaj
mettre la lumière sous le boisseau prikrivati resnico
on ne met pas sous le boisseau une découverte médicale medicinsko odkritje se ne prikriva

boîte [bwat] féminin škatla; skrinjica, posoda; doza; ohišje; populaire lokal, hiša, tovarna; delovišče; ječa; argot gimnazija

boîte à, aux lettres poštni nabiralnik; zasebni nabiralnik za pisma
boîte à couleurs škatla za barve
boîte de montre ohišje ure
boîte à ouvrage škatla za šivalni pribor
boîte de conserve konserva
boîte à lait kanglica za mleko
boîte d'allumettes škatlica vžigalic
boîte à bijoux skrinjica za nakit
boîte à bulletins de vote glasovalna, volilna skrinjica
boîte à échantillons kovček z vzorci
boîtes gigognes zložljive škatle (ena v drugo)
boîte de nuit nočni bar, kabaret
avoir l'air de sortir d'une boîte biti kot iz škatlice vzet (lepo oblečen, negovan)
on est mal payé dans cette boîte v tej tovarni, v tem podjetju so slabe plače
il veut changer de boîte (populaire) on bi rad menjal službo
mettre quelqu'un en boîte (familier) norčevati se iz koga, nagajati komu
fermer sa boîte (populaire) držati jezik za zobmi, molčati
servir de boîte aux lettres (figuré) biti za posrednika v izmenjavi pisem
retirer les lettres de la boîte izprazniti poštni nabiralnik

bojeváti se to fight, to struggle (z with, proti against); to combat, to battle; to contest; to contend (z with)

bojeváti se za koga to fight for someone
bojeváti se za kak ideal to fight for an ideal
bojeváti se za svoje življenje to fight for one's life
bojeváti se do konca, do odločitve to fight to a finish, to fight it out
bojeváti se do kraja to fight to the bitter end
bojeváti se na življenje in smrt to fight for dear life
bojeváti se za vsako ped zemlje to contest every inch of ground
bojeváti se na strani koga to fight on the side of someone

bók flank; side; (kolk) hip; zastarelo huckle; (pri živalih) haunch

levi (desni) bók ladje port (starboard)
bók ob bóku side by side
z rokami v bókih akimbo
napad z bóka a flank attack
kritje z bóka vojska flank guard
izpostaviti, odkriti bók vojska to expose the flank
napasti z bóka sovražnika to attack the enemy flank, to attack the flank of the enemy
obiti bók to turn the enemy flank
imeti bolečine v bóku to have a pain in one's side
ladja je zelo nagnjena na bók the ship is listing
leži na bóku the ship is over on her side

bolán sick; diseased; ill (navadno predikativno); (slaboten) weak, (boleč) ailing, (trpeč) suffering (from)

bolán od ljubezni love-sick
bolán otrok a sick child
bolán na srcu suffering from (ali with) heart trouble, figurativno heart-sick
biti bolán na srcu to be suffering from heart trouble, to have a heart complaint, žargon to have a dicky heart
biti bolán za pljučnico to have pneumonia, to be suffering from pneumonia
moje bolne oči my sore eyes
on je bolán he is ill, sick, unwell
čisto bolán je zaradi tega (figurativno) he is quite upset about it
biti bolán to be ill (ali ailing ali afflicted) (od with)
biti na smrt bolán to be fatally ali terminally ill, to be at death's door
ležati bolán to be laid up (in bed), to be bedridden, to be confined to bed
javiti se bolnega to go (ali to report) sick

bold [bould] pridevnik (boldly prislov)
smel, drzen, srčen, neustrašen; podjeten; jasen, izrazit; strm

to make bold drzniti si
as bold as brass predrzen
bold face masten tisk
to put a bold face on s.th. ne se za kaj zmeniti
I beg (ali make) bold to say upam si trditi, prepričan sem

boléč painful; smarting; sore

boléče mesto, boléča točka one's sore point
boléč udarec sharp ali painful blow, pogovorno clout
dotakniti se pri kom boléčega mesta to touch someone on a sore spot

boléhen sickly; in poor health; ailing; infirm; poorly; pogovorno peaky

ona je boléhna pogovorno she is on the sickly side
biti boléhen to be in poor health

bóljšati boljšati se to improve, to ameliorate; to mend

bóljšati, boljšati se se (poklicno) to better oneself
njegovo zdravje se boljša he is on the mend

bóljši better; superior

daleč bóljši better by far
njegova bóljša polovica polovica (= žena) humoristično his better half
sprememba na bóljše a change for the better
on je na bóljšem he is better off
on je videl bóljše dneve (figurativno) he has seen better days, ZDA pogovorno he is a has-been
bóljšega ni mogel storiti kot... he could not do better than...
ima se za nekaj bóljšega he thinks himself superior
ker ni nič bóljšega for want of something better
zdravje je bóljše kot bogastvo health is better than wealth

bóljši (-a -e) adj.

1. komp. od dober migliore:
on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi lui è molto, assai migliore di noi

2. (ki je višje vrste, ki je namenjen za posebne prilike) migliore, di qualità migliore, buono, speciale:
knjiga tiskana na boljšem papirju libro stampato su carta di miglior qualità
pripraviti boljše kosilo preparare un pranzo speciale

3. (družbeno više stoječ) buono, scelto, speciale, di riguardo, della buona società:
soba za boljše goste camera per ospiti di riguardo
dekle iz boljše družine una ragazza di buona famiglia
šalj. boljša polovica la dolce metà
PREGOVORI:
premislek je boljši kot dan hoda dai tempo al tempo
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi meglio un uccello in mano che tordo in frasca
boljša je prva zamera kot druga patti chiari amici cari

bolnik samostalnik
1. (kdor je bolan) ▸ betegPovezane iztočnice: bolnišnica za duševne bolnike, namišljeni bolnik, težek bolnik

2. izraža negativen odnos (kdor je neprijeten ali krut) ▸ betegOn pa zopet hujska in nabira politične točke, pravi bolnik, skupaj z drhaljo pred parlamentom. ▸ kontrastivno zanimivo Ő pedig újra feszültséget szít és politikai pontokat gyűjt, egy beteg ember, karöltve a parlament előtti csőcselékkel.

bolník patient; sick person

bolníki pl the sick, the ill
bolník na okrevanju convalescent
obisk pri bolníku visit to a patient
pregled bolníkov doctor's round(s)
bolník gre h koncu the patient is sinking
bolníku se stanje boljša the patient is on the mend (ali is mending, improving, getting better)

bómba bomb; žargon egg; figurativno bombshell

atomska bómba atom bomb, atomic bomb, A-bomb
ročna bómba hand grenade
leteča bómba flying bomb, pogovorno doodlebug
eksplozivna (raketna, vžigalna) bómba (high-) explosive (rocket, incendiary) bomb
vodikova bómba H-bomb, hydrogen bomb
globinska bómba depth charge, (žargon) ash can
smrdljiva bómba stink bomb
tempirana bómba time bomb, delayed-action bomb
zračna bómba aerial bomb
poškodovan od bómb bomb damaged, blitzed
razdejan od bómb bomb-battered
od bómb razrušeno mesto bombwrecked town
varen pred bómbami bomb-proof
metalec bómb bomb-thrower
odmet bómb bomb dropping, bomb release, bombing
novica je učinkovala kot bómba the news was like a bombshell
bómba je počila the bomb (figurativno bombshell) burst (ali exploded)
odvrečI bómbe to release bombs, to drop bombs (na cilj on a target)
obsuti z bómbami mesto to bomb a town
odvreči bómbe (v prisilnem odmetu) to jettison bombs
položiti preprogo bómb vojska to saturate
težka letalska bómba vojska žargon tallboy
zažigalna bómba incendiary bomb

bombarder [-de] verbe transitif obstreljevati; bombardirati (tudi figuré), obsuti z bombami; obmetavati (de z); figuré, familier obsuti; verbe intransitif, populaire kaditi; familier nenadoma imenovati na neko službeno mesto

bombarder quelqu'un de tomates obmetavati koga s paradižniki
bombarder de télégrammes zasuti koga s telegrami, neprestano mu pošiljati brzojavke
on l'a bombardé inspecteur général nenadoma je bil imenovan za generalnega inšpektorja

bon [bɔ̃] masculin dobro, dobrina; korist, ugodnost; commerce bon, nakaznica, obveznica; začasen denar, zadolžnica; denarno potrdilo

bon de commande naročilnica
bon d'essence bon za bencin
bon de livraison dobavnica, dostavnica
bon de pain krušna nakaznica
bon au porteur nakaznica, ki se glasi na prinašalca
bon du Trésor državna obveznica
il y a du bon et du mauvais chez lui on ima svoje dobre in slabe strani
(populaire) y a du bon položaj je odličen, vse gre dobro

bon, bonne [bɔ̃, bɔn] adjectif dober; neoporečen; točen, pravi, pravilen; ugoden; vesel; duhovit; ljubezniv, spreten, uporaben (pour za); veljaven (pour za); pripravljen (à za)

bon! dobro! (izraža zadovoljstvo)
ah, bon? a, res?
bon, voilà que ça recommence! na, že spet se začenja!
bonne année! srečno novo leto!
bon voyage! srečno pot!
à guoi bon? čemu?
bon an, mal an od leta do leta, iz leta v leto
le bon chemin prava pot
de bon cœur srčno rad
de bonne foi odkrit(osrčen), dobroveren
de son bon gré prostovoljno
de bonne heure zgodaj (zjutraj), rano
à la bonne heure! tako je prav! to je lepo!
bon homme dobrodušen človek
(à) bon marché poceni
de bon matin zelo zgodaj zjutraj, na vse zgodaj
pour de bon, tout de bon v resnici, resnično, zares, resno
sauf bonne fin z običajnim pridržkom (commerce)
de bonne source iz zanesljivega vira
mon bon, ma bonne dragi moj, draga moja (familiarno, ironično)
bon à boire, à manger piten, užiten
bon mot masculin dovtip, duhovit izrek
bon papa dedek
bon pour deux personnes veljaven za dve osebi
bon point masculin točka v dobro (v igri)
bon pour le service sposoben za vojaško službo
bon à tirer zrel za tisk
arriver bon premier priti z veliko prednostjo kot prvi
n'attendre, n'espérer, ne présager rien de bon nič dobrega ne pričakovati, upati, slutiti
avoir bonne main imeti srečno roko
avoir quelqu'un à la bonne imeti simpatije do koga
vous en avez de bonnes! vi se šalite!
en voilà une bonne! ta je pa dobra!
en conter, en dire de bonnes lepe zgodbe pripovedovati
en raconter une bien bonne povedati zabavno, originalno zgodbo
croire, juger bon smatrati za dobro
cela ne dit rien de bon to ne pomeni nič dobrega
il est bon comme le pain dober je ko kruh, dobra duša je
(familier) nous sommes bons pour la contravention smo že dobri, smo že naredili prestopek (npr. z avtom)
être en bons termes avec quelqu'un dobro se s kom razumeti
demain? vous êtes bon! c'est impossible! jutri? vi ste pa posrečeni! to je nemogoče!
il est bien bon de croire cela dovolj je naiven, če to verjame
il n'est bon à rien on ni za nobeno rabo
c'est bon à vous to lahko vi rečete ali naredite
c'est bon à savoir to si velja zapomniti
il fait bon (être ici) prijetno je (biti tu)
en faire de bonnes napraviti veliko neumnost, delati neumnosti
faire bon poids dobro tehtati, dati dobro težo
prendre quelque chose à la bonne (familier) vzeti kaj z dobre strani, videti položaj v ugodni luči
sentir bon (dobro) dišati
comme bon vous semble kot se vam ljubi, zdi; po vaši presoji
j'y mettrai bon ordre to bom že (jaz) uredil
tenir bon vztrajati, vzdržati, dobro se držati
il y a cinq bons kilomètres dobrih 5 km je

bone¹ [boun] samostalnik
kost, srt, koščica
množina okostje
pogovorno, množina kocke, kockanje; kastanjete
sleng študent, ki počasi študira
ameriško, sleng dolar

a bag of bones kost in koža, suh ko trlica
bred in the bone prirojen, v krvi
to cast (in) a bone between povzročati nesoglasje, ščuvati
chilled to the bone popolnoma premražen
bone of contention kamen spotike
to cut to the bone do skrajnosti omejiti
devil's bones kocke
to feel in one's bones slutiti, biti prepričan
funny (ali crazy) bone za udarec občutljivo mesto na komolcu
to go down on one's bones na kolenih prositi za odpuščanje
to make no bones about (ali of) ne delati težav zaradi, odkrito priznati
to make old bones doseči visoko starost
to have a bone to pick with s.o. imeti s kom račune; ošteti koga
to have no bones about ne se pomišljati
hard words break no bones strogost ne škoduje, beseda ni konj
to have a bone in one's arm (ali leg) biti na smrt utrujen
to have a bone in one's throat ne moči spregovoriti
to keep the bones green biti dobrega zdravja
the nearer the bone the sweeter the flesh (ali meat) na koncu je jed najslajša
to the bone maksimalno (zreducirati)

book¹ [buk] samostalnik
knjiga, zvezek, libreto; 6 osnovnih vzetkov pri whistu; blok vstopnic, znamk; čekovna knjižica

the Book Sveto pismo
to be at one's books študirati
to be in s.o.'s good (bad, black) books biti pri kom dobro (slabo) zapisan
to bring to book zasluženo kaznovati
to be deep in s.o.'s books biti komu veliko dolžan
by (the) book točno, natanko
it doesn't suit my book to mi hodi narobe
to get into s.o.'s books zadolžiti se pri kom
to keep books knjižiti
to kiss the Book poljubiti Sveto pismo pri prisegi
to know off book znati na pamet
to know s.th. like a book dobro kaj poznati
to take a leaf out of another's book slediti zgledu drugega, oponašati ga
to take one's name off the books izstopiti iz članstva
a man of the book učenjak
to read s.o. like a book dobro koga razumeti, dodobra ga poznati
to swear on the Book prisegati na Sveto pismo
to speak by the book govoriti na osnovi natančnih obvestil
to speak without the book govoriti na pamet
sleng to throw the book at strogo koga kaznovati

book² [buk] prehodni glagol
v knjigo vpisati, vknjižiti, registrirati; kupiti vozovnico ali vstopnico; rezervirati (sobo, vozovnico, vstopnico); angažirati; povabiti

I'll book you for Saturday pričakujem vas v soboto
he is booked for a sad end namenjena mu je žalostna usoda
pogovorno to be booked to do s.th. morati kaj narediti
all seats are booked vsi sedeži so razprodani
I am booked to see him on Tuesday zmenil sem se z njim za torek