Franja

cupiō -ere -īvī (-iī) -ītum

1. želeti (si) česa, (kaj), zažele(va)ti (si), požele(va)ti si česa, željno zahtevati kaj, česa, zahoteti (si), tudi zahoče se komu česa ali storiti kaj, pohoteti si, pohoče se komu, hoteti, hoteti imeti, hrepeneti, koprneti po čem (cupere označuje naravno, strastno požele[va]nje, optāre dobro preudarjeno željo, velle mirno, a močno voljo); abs. (objektni acc. ali inf. se lahko v mislih doda): cupiunt ultro Ter., quem ipsi, cum cuperent (sc. occidere), non potuerunt occidere Ci., neque id adsequi potuisset, etiam si cupisset (sc. adsequi) Ci., qui appetitus … sive cupiendo sive fugiendo non satis a ratione retinentur Ci., cohortatus suos omnibus cupientibus ad hostium castra contendit C., qui cupit aut metuit H., vocatum … interrogat, velletne ad Masinissam reverti; cum … „cupio vero“ (sc. reverti) diceret, tum … L., Livia nihil liberorum tulit, cum maxime cuperet (sc. ferre) Suet., ut quibus bellum invitis aut cupientibus erat T. kakor je bila vojna komu zoper voljo ali po volji; z acc.: N. idr., accipiant, quod cupiunt Ci., illa cupiebat id, quod viderat Ci., exercitum cupere aperteque petere Ci., Caesarem id summe sciebant cupere C., c. domum, agros, novas res S., pacem L., quanto plura parasti, tanto plura cupis H., qui multum habet, plura cupit Sen. ph., cum tibi cupere interdixero, velle permittam Sen. ph.; kot (hladen) izraz vljudnosti, poseb. kadar se hoče kdo izogniti nadaljnjemu nadlegovanju: omnia quae tu vis, ea cupio Pl. = povsem sem ti na uslugo, quidvis cupio, dum ne … Ter. vse mi bo prav, če le ne … , cupio omnia, quae vis H. želim (ti) vse, kar (sam) hočeš, želim tudi tebi najboljše; v pass.: adeoque is cupiebatur, ut … Ap., non omnia omnibus cupiunda esse S., non invidiosa nefandis nec cupienda bonis regna O.; poseb. pogosto pt. pf. cupītus 3: Lucr., si regnum detur, non cupitast civitas Pl., res cupita L., quidquid cupitum foret L., cupitum regnum Vell., cupitum id Tiberio T., diu cupita captivitatis ultio Iust.; kot subst. cupītum -ī, n želja: tandem huic cupitum contigit Pl., ut mox cupitis ministram haberet S. fr., scit optimum modum esse cupitorum … quantum debeas sumere Sen. ph., plena Caesarum domus, iuvenis filius, nepotes adulti moram cupitis adferebant T. Z dvojnim acc.: c. patriam exstinctam Ci., commutata omnia Plin. iun., aliquem servatum magno opere ali aliquem incolumen tanto opere Suet.; z gen.: quamquam domi cupio Pl. si želim domov; večinoma z inf.: cupit te videre Pl., c. vitam mutare priorem Lucr., effringere ut arta … claustra cupiret (gl. opombo) Lucr., cupio audire, discere, videre (pogosto iron.) Ci. rad bi slišal, … , cupio videre, qui id audeat dicere Ci. rad bi ga videl, ki bi si upal … , cum cuperes appellare, non audebas Ci., quam cupiunt laudari! Ci., operam navare cupere C., cum … nostri autem, quid … efficere possent, perspici cuperent C., ad exercitum proficisci cupere S., sincerum cupimus vas incrustare H., cupis credi O., cupiebat mutare testamentum Plin. iun., cupiens acquirere Iust.; z ACI: cupis me esse nequam Pl., assectari se omnes cupiunt Enn. fr., cupio me esse clementem Ci., hanc nationem deleri cupivit Ci., Pausanias … , quos Byzanti ceperat, … tibi muneri misit seque tecum affinitate coniungi cupit N., hinc cupio nomen carminis ire mei Pr., Gaium ac Lucium … destinari consules specie recusantis flagrantissime cupiverat T., si quando, nunc praecipue cuperem esse te Romae Plin. iun.; z NCI: paratus venire cupiebat Ci., nimium cupit formosa videri O., nasutus nimium cupis videri Mart.; redk. s finalnim stavkom: quod quidem ego nimis quam cupio ut impetret Pl., responsum est mihi cupere quidem universos, ut a me rationes coloniae legerentur Plin. iun., (v zvezi z optare) necesse erit cupere et optare, ut quam saepissime peccet amicus Ci.; ne … redires, cum cuperes O., mire cupio, ne nobiles nostri nihil in domibus suis pulchrum nisi imagines habeant Plin. iun.; s samim cj.: cuperem ipse parens spectator (priča) adesset V., cupio te quoque sub idem tempus Campania tua remittat Plin. iun.; z relativnim stavkom: nec deerunt, qui, quod tu velis, cupiant Plin. iun.

2. occ.
a) ljubeče, pohotno želeti (si), zažele(va)ti (si), požele(va)ti (si), v ljubezni koprneti po kom: quae te cupit, eam ne spernas Pl., corde cupitus Enn. ap. Ci. srčno zaželen, Mars videt hanc visamque cupit potiturque cupitā O., sive cupis Paphien, seu Ganymede cales Mart.; z gen.: quae cupi(un)t tui? Pl., iamdiu vestri cupiunt Lucrina tacita Symm.
b) dobro hoteti komu, zanimati se, zavzet biti za koga ali kaj, naklonjen, vdan biti komu; z dat.: Glycerio Ter., quid? ego Fundanio non cupio? non amicus sum? Ci. ep., (Dumnorigem) favere et cupere Helvetiis propter eam affinitatem, odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C.; s causā (v istih pomenih kakor pri zvezi z dat.): causam mihi tradidit, quem suā causā cupere ac debere intellegebat Ci. da sem mu vdan in zavezan, istius causā cupiunt omnia Ci. povsem so mu vdani, cupio omnia rei publicae causā Ci. državi želim vse najboljše. — Od tod adj. pt. pr. cupiēns -entis, adv. cupienter želeč, željan, poželjiv, stremuški, težeč; abs.: qui cupientem Italiam … ad meam salutem excitavit Ci., cupienti animo nihil satis festinatur S., Marius … cupientissuma plebe consul factus S. na odločno željo ljudstva, cupientissimo vulgo imperium capit Aur., quom quid cupienter dari nobis petimus Pl., cupienter cupere aliquid Enn. ap. Non., cupienter membra alicuius discerpere mālis suis Acc. ap. Non.; večinoma z objektnim gen.: cupiens nuptiarum, huius corporis, tui Pl., bonarum artium, novarum rerum, voluptatum T., liberorum T. otrók želeč si, erogandae per honesta pecuniae cupiens T. ker je rad na pošten način izdajal denar, Euathlus eloquentiae discendae … cupiens fuit Gell.; v komp.: dominandi suis quam subigendi externos cupientiores Aur.; v superl.: legis cupientissimus S. fr., naturam hominis deus veri adipiscendi cupientissimam fecit Lact.

Opomba: Star. impf. cj. cupīret: Lucr. — Sinkop. obl. iz perfektove osnove cupīsti(s), cupīsset, cupīsse idr. pogosto pri Ci.

cūra -ae, f (st.lat. coira iz coisa) skrb, in sicer:

I.

1. skrbnost, briga, prizadevnost, prizadevanje, trud: acris cura diligentiaque Ci., omni cura rem administrare Ci., omnem suam curam atque operam ad philosophiam conferre (obračati na … ) Ci., magna cum cura atque diligentia scribere aliquid Ci., remittere curam diligentiamque C., curam diligentiamque in valetudine tuenda adhibere N., templum magnā curā custodiunt N., non sine cura rem administrant N., cum magna cura parare omnia S., cum maxuma cura ultum ire iniurias S., cum cura saucios reficere L., ea non maiore cura praecepta ab ducibus sunt quam ab militibus observata L., summa cum cura exsequi aliquid L., cura publica L. skrb za občo blaginjo, naspr. cura privata L., nequaquam satis in re una consumere curam H., omnes milites cum cura sepelire Cu., avocare curam alicuius Col. odvračati pozornost koga, zamotiti ga, sine cura deûm evenire T., finis vitae eius (Agricolae) … extraneis etiam … non sine cura fuit T. ob njegovi smrti … so žalovali tudi tujci, curam admovere Plin. iun.; z objektnim gen. = skrb(nost), vnema, zanimanje za koga, za kaj: cibi Ci., rei publicae Ci., S., humanarum rerum S., colendi V. skrbna vzgoja (vrtov), magni Caesaris H., tui, illius, incepti belli O., Cereris (za živež) O., habendi Ph. lakomnost, agrorum nimia cura Q. pretirano zanimanje za poljedelstvo, c. rerum, verborum Q. skrbna izbira, legum Q. skrbno upoštevanje, c. diversa sciscitandi T.; nam. gen. skloni s praep.: cum Scipione mihi coniuncta cura de publica re et de privata fuit Ci.; publica cura est pro moenibus istis O., divina pro nobis cura Aug. Rekla:
a) agere curam alicuius rei ali alicuius, de aliqua re ali de aliquo, pro aliquo, skrbeti, brigati se, (z)meniti se za kaj, za koga, zavze(ma)ti se za kaj, za koga: agere curam libertatis S., agere curam civium L., agere curam humanarum rerum Plin., Q., agere curam sui, curam corporis diligentissime Sen. ph., agere curam de Samnitibus, non de se L., curam pro nobis hospitis, uxor, agas O.
b) alicui cura est alicuius rei ali alicuius skrb ima, skrbi, briga se, meni se kdo za kaj, za koga, na skrbi je komu, zavzema se kdo, za kaj, za koga: quodsi hominibus bonarum rerum tanta cura esset, quanto studio aliena petunt S., Romanis interim arcis Tarentinae … cura est L., cura tibi non est hospitis ulla tui O., cura tibi est videndi coniugis O.; objektni pojem je izražen s finalnim stavkom: maxima erat cura duci, ne qua exprobratio cuiquam veteris fortunae discordiam inter ordines sereret L.; podobno: haec mea cura est, ne quid tu perdas H.; brez dat. personae: una erat cura, ne inultus occĭderet Cu.; pesn. z inf.: nec sit mihi cura mederi V., nulli cura fuit externos quaerere divos Pr.; brez dat. personae: cura fuit velare O., cura finitimos vincere maior erat O.
c) alicui aliquid ali aliquis curae est ali alicui curae est de aliqua re briga se, (z)meni se kdo za kaj, za koga, skrbi kdo za kaj, za koga, na skrbi je komu kaj, zavzema se kdo za kaj, za koga, (veliko) je komu do česa, poganja se kdo za kaj, za koga: salutem eius regis senatui populoque Romano magnae curae esse Ci., in eorum periculis … amicos Attico esse curae N., Caesar pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., rati sese diis immortalibus curae esse S., minus ea bella, quae gerebantur, curae patribus erant, quam … L., sit tibi curae, quantae conveniat, Munatius H., ergo illi curae contigit esse tuae O., propinqui, quibus est puella curae Cat., de Tirone mihi curae est Ci. ep., de ceteris senatui curae fore S.; s finalnim stavkom: velim tibi curae sit, ut aliquid istinc bestiarum habeamus Caelius in Ci. ep., magis curae est (sc. mihi) … , ne is pereat Pl., in primis tibi curae sit, ne mihi tempus prorogetur Ci. ep., patribus aeque curae fuisse, ne qua iniuria in eos oreretur L.; z relativnim stavkom: quo magis quae agis curae sunt mihi Ter.; z odvisnim vprašanjem: nisi sane curae sit (sc. mihi), quorsum eventurum hoc siet Ter., mihi maiori curae est, quemadmodum vobis gratiam referam, quam … Ci., omnibus civitatibus … curae erat, quid Eumenes in senatu egisset L., quin id erat curae (sc. mihi), quo pacto cuncta tenerem H.; z inf.: magnae veteribus curae gratiam dicendi et paribus et contrariis acquirere Q., erit mihi curae explorare provinciae voluntatem Traian. in Plin. iun. ep.; brez dat. personae: eligere modo curae sit Q. le v izbiri naj bo govornik skrben; redk. z ACI: tibi curae est sentire cives tuos, quanto per te onere leventur L.
č) curam habere alicuius rei ali alicuius, tudi de aliqua re, in curae (sibi curae) habere aliquid ali aliquem skrbeti, zanimati se, prizadevati si za kaj, za koga, zavze(ma)ti se za kaj, za koga: curam habere libertatis S., curam habere rerum divinarum L., delectūs multo intentiorem quam alias curam habebant L., curam habere Ausoniae gentis O., curam habere serendi Plin., curam habere pacis tuendae Suet., de vita communi omnium curam publicaeque rei constitutione habere Vitr., me ut id mihi habeam curae rogas Varr., eos tibi et rem, de qua misi, velim curae habeas Caelius in Ci. ep., petitionem alicuius curae habere S., nec aliter universos quam membra … imperii curae habere Suet.; curae (sibi) habere z inf.: ut accurate ille ex ultumis terris, quid ageret, curae sibi haberet certiorem facere Atticum N.; s finalnim stavkom: habebo itaque curae, ut te meliorem tibi reddam quam accepi Sen. ph.; z relativnim stavkom: sapienter habeatis curae, quae imperavi atque impero Pl.; abs. v pl.: curas habere Iust. ničesar vnemar puščati.

2. occ.
a) pazljivost, pozornost, opreznost: intendere alicuius curam „napeti“ pozornost koga = vzbuditi pozornost koga (komu), npr.: gens bellicosa … curam regis intenderat Cu.; toda: curam intendere in aliquid ali curam ponere in aliqua re (vso) pozornost obrniti (obračati) na kaj, npr.: dum omnium cura in Veiens bellum intenta est L., in quem omnes intenderat curas Cu., non intentā cuiusquam curā, quae firmitudo (coriorum) T. ne da bi bil kdo dobro pazil na to, … , omnem curam in siderum cognitione ponere Ci.
b) učenje = uk, proučevanje, izsledovanje, v pl. nauki, študije: ad cuius summam eruditionem et praestantissimum ingenium cura quoque et meditatio accessit T., Britanniae situm populosque … non in comparationem curae ingeniive referam T., sapientis animus cum his habitans pernoctansque curis Ci.; met. izdelek, napisano delo, spis, knjiga: iuvenes, quorum … inedita cura est O. pesmi, c. recens O., nova et recens T., quorum in manus cura nostra venerit T., condere victuras temptem per saecula curas Mart.

3. oskrbovanje, oskrba, preskrba, nega, negovanje, vzgoja (rastlin), (vz)reja (živali): rerum alienarum Ci., deorum L., Iust. sepulturae Cu., funeris sui Suet., Pelusiacae lentis V. setev, boum V.; occ.
a) ličenje, lišpanje, krasitev, urejanje, uravnava(nje): Val. Fl., cura iuvat formam O., cura cultusque feminarum L., c. mulierum Ph., comae Pr., capillorum Suet., formae Sen. ph.
b) (po)strežba bolnikom: post proelia saucios … curā sustentabant T.
c) medic. zdravljenje: Sil., si quid cura levarit Cels., c. aquae, quae inter cutem est Cels., cum omnem curam fata vincerent Vell., c. morbi Iust.; pl.: curae aegrescentium Macr.; pren.: relinquebatur simplex illa iam cura doloris tui Ci. ep., illa fuit lacrimis ultima cura meis Pr. (o spanju).
č) skrb za koga, za kaj = varstvo, varovanje, nadzorstvo: dominae (objektni gen.) O. = dominam servandi cura O., suum sororisque filios in eadem cura habere L. = enako vzgajati, c. susceptorum semel adulescentium Q., alicui sororis suae nepotum curam delegare Q., omnes, quibus vivaria, armenta, alvearia … in cura erant Plin. ki so imeli na skrbi zverinjake, … ; poseb. jur. varstvo = varuštvo, skrbstvo, tutorstvo: curam administrare, gerere Icti.; met. α) skrbnik, paznik, čuvar, varuh: immundae cura fidelis harae O. (o svinjskem pastirju Evmeju). β) predmet skrbi = varovanec, ljubljenec (ljubljenka): Anchisā, … cura deûm V., ipse Veneris iustissima cura, Dardanius puer V., raucae, tua cura, palumbes V., absunt, mea cura, sodales O. moji ljubljenci, cura pii dis sunt O., quid mihi vobiscum est, infelix cura, libelli O., Lydia (pesem Publija Valerija Katona) doctorum maxima cura liber Ticida poeta ap. Suet., Roscia te salutat, cura communis Sid.
d) oskrbovanje, uprava, vodstvo, nadzorstvo: patrimonii sui curam mandare alicui Sen. ph., c. rerum domesticarum Q. gospodarstvo; poseb. cura kot državna služba: magistratus et imperia et omnis cura rerum publicarum S., c. rei publicae L., Suet., urbis L. redarstvo, aspernari curam urbis L. vodstvo mestnih zadev, mestna uprava, c. rerum T., tabularum publicarum T. nadzorstvo nad državnimi knjigami dolžnikov, c. aerarii, annonae, frumenti populo dividendi, operum publicorum, viarum, aquarum, alvei Tiberis, ordinandarum bibliothecarum Suet., providendae tempestatis Sen. ph. nadzor nad zaščito zoper nevihto, Equitius, cui tunc erat cura palatii credita Amm. tedanji dvorni upravnik (dvorni maršal), Saturninus e cura palatii Amm. bivši dvorni upravnik (dvorni maršal); voj. uprava, nadzorstvo, poveljstvo: curam belli sustinere Ci. vojno upravljati, c. belli Vell. vojno poveljstvo, c. arcis Cu. poveljstvo na gradu, legionis armandae, navium, peditum, equitum T.; met. posel, opravek, opravilo, trud: in bello in aliqua maiuscula cura negotiove versari Ci., hi (delecti) vel aetate vel similitudine curae patres appellabantur S., hanc curam tibi iniungo Plin.; pogosto v pl.: cum sumus necessariis negotiis curisque vacui Ci., nondum ad curas intentus T., iam vero tempora curarum remissionumque divisa T., divisae inter Tutorem et Classicum curae T., tam humiles et sordidas curas alii mandare Plin. iun.

II.

1. skrb = bojazen, bolest, razjedanje, žalost: Cels., Q., Plin. iun., si quid ego adiuro curamque levasso Enn. ap. Ci., quo magis, quid facerem, curā cruciabar miser Pl., animus curā confectus Ter., cur eam rem tam studiose curas, quae tibi multas dabit curas Corn., curae inanes cordis Lucr., liber curā et angore animus Ci., vacuus hāc curā Ci., magnā curā et sollicitudine me liberabis Ci., sine curā (= securus) Ci., S., expers curae, expers omnis curae L., curā frangebatur N. skrb ga je trla, acrior illum cura domat V., speras … curas graves e pectore pelli? H., dissipat Euhius curas edaces H. moreče skrbi, nunc vino pellite curas H., curas depellere vino Tib., milia curarum Pr., multiplices animo volvere curas Cat., nox curarum maxima nutrix O., curae vigilantes Val. Max. bedeče = dnevne skrbi, animum curae obruunt Cu., curae mordaces Lucan. moreče skrbi, domitor curarum Sen. tr. (o spanju); z objektnim gen.: cura earum rerum N. skrb za … , curā impensarum populi Romani L. boječ se stroškov; nam. tega gen. skloni s praep.: quam pro me curam geris V., non tanta pro Aetolis cura erat L., cura de minore filio L., curam agere de coniuge O. v skrbeh biti za … ; cura condicione super communi H.; nulla in posterum cura T.; kot pojem bojazni po skladu glag. timendi: Ter., Ci. ep., cura … , ne Philippus regnumque eius rebus Graeciae … immisceretur L., iniecerat curam ei, ne in omen verteretur irritum inceptum Cu., ventris et ganeae paratūs … fecerant curam, ne princeps antiquae parsimoniae durius adverteret T.; s kavzalnim stavkom: quod (da) negavit te potuisse ad me scribere, curam mihi attulit Ci. ep., me illa cura sollicitat angitque vehementer, quod … Ci. — Pooseb. Cūra Skrb: primisque in faucibus Orci Luctus et ultrices posuere cubilia Curae V., neque decedit aeratā triremi et post equitem sedet atra Cura H., scandit aeratas vitiosa naves Cura nec turmas equitum relinquit H., non … summovet lictor … Curas (drugi pišejo curas) laqueata circum tecta volantes H.

2. occ.
a) ljubezenska bolečina (muka), (ljubezensko) koprnenje, ljubezen: regina gravi iamdudum saucia curā V., et iuvenum curas et libera vina referre H., ignes ipse suos nutrit, curā removente soporem O., haeserat in quadam nuper mea cura puellā O. moja ljubezen, possum alterius curas sanare recentes Pr., c. mea, tua O., Pr. ljubezen do mene, do tebe; met. vzrok ljubezenske bolečine, predmet ljubezni, ljubica, ljubljenka: iuvenum prodis publica cura H., tua cura, Lycoris V., cura coniugis (= Amphitrite) Ps.-V. (Cir.), Lynceu, tune meam potuisti, perfide, curam tangere? Pr.
b) prevelika skrb, od tod mučna radovednost, zvedavost: inerat cura insita mortalibus videndi congredientes L., curā ingenii humani L. iz radovednosti.

curioso

A) agg.

1. radoveden:
sarei curioso di sapere rad bi vedel

2. neobziren, vsiljiv

3. nenavaden, čuden

B) m (f -sa) radovednež, radovednica

curious [kjúəriəs] pridevnik (curiously prislov)
radoveden; znamenit, redek; čuden, nenavaden; ličen, izbran, prefinjen
olepševalno erotičen, pornografski

I am curious to know rad bi vedel
curiously enough čudno, presenetljivo

cūrō (st.lat. coirō, coerō) -āre -āvī -ātum (cūra; prim. umbr. kuraia = curet, kuratu = curato, st.lat. coeret = curet, coerari = curari; ius coerandi = curandi Lex. ap. Ci.)

I. (po)brigati se, (po)skrbeti, skrb imeti, poganjati se, (z)meniti se za kaj, komu je kaj do česa, zavze(ma)ti se za kaj, za koga, na skrbi imeti, k srcu si vzeti (jemati, gnati) kaj, na skrbi je komu kaj; abs.: quem ad modum adstitit severo fronte curans, cogitans Pl. skrbeč, bene curassis (gl. opombo) Pl. ali ne cures Enn. ap. Serv. bodi brez skrbi, curabo, curabitur Ter.; poseb. v pismih: quia sum Romae et quia curo attendoque Ci. ep., cura et cogita Ci. ep.; z acc. rei: c. haec, aliena Ter., alia ali aliud cura Pl., Ter. zato se ne (z)meni (ne maraj), za to bodi brez skrbi, eam rem studiose c. Corn., magna dii curant, parva neglegunt Ci., nihil omnino c. Ci. čisto brezbrižen biti, c. sociorum iniurias S., duabus his artibus se remque publicam curabant S. so varovali svoj in državni napredek, Diana preces virorum curat H. uslišuje, nihil mea carmina curat V., litora Cythereia c. O., periuria nihil c. Cat. nič se ne (z)meniti za … ; z acc. personae: nos tu ne curassis Pl., curate istam diligenter virginem Ter. dobro pazite na … devico, c. deos V.; v pass.: etiam hic mihi curandus est? Ci., cum existimet se curari a deo Ci.; s predikatnim acc. gerundivi, sl. dati z inf.: Hannibalem Coelius scribit … buculam curasse faciendam Ci. da je dal napraviti junico, c. gladios destringendos, lapides iaciendos Ci., (Caesar) pontem in Arare faciendum curat C., quod obsides inter eos dandos curasset C., eum per simulationem colloquii c. interficiendum Hirt., fratrem tyrannum interficiundum curavit N., ex ea pecunia … basilicam faciendam c. L.; redk. s predikatnim acc. pt. pf.: inventum tibi curabo et mecum adductum tuum Pamphilum Ter. poskrbeti hočem, da najdem … ; z dat.: c. omnibus Acc. ap. Macr., rebus publicis, rebus alienis Pl., rebus meis Ap., rebus eius absentis Gell., saluti suae Tert.; nam. acc. ali dat. skloni s praep.: ego pro me et pro te curabo Pl., non te pro his curasse rebus, … ? Ter.; Quintus de emendo nihil curat Ci. ep. nič ne misli na … , vides, quanto hoc diligentius curem quam aut de rumore aut de Pollione Ci. ep., quasi vero curent divina (božanstvo) de servis Macr., noli curare de palea Aug.; z inf. (po)skrbeti, (po)truditi se, prizadevati si, poskusiti (poskušati), misliti na to, da … , hoteti, hoče se komu: Col., mando tibi, uti cures lustrare Ca., qui illud Carneadeum curent defendere Ci., qui res istas scire curavit Cu., tu recte vivis, si curas esse quod audis H. ako hočeš biti, si quid et nos, quod cures proprium fecisse, loquamur H. kar bi si (bil) rad (ti) sam prisvojil, multa exemplaria contracta emendare curavit Suet.; pogosto non (nec, neque) curare = (in) ne (po)truditi se, ne prizadevati si, ne misliti na kaj, ne marati, ne hoteti, (in) braniti se: vos liberi sine periculo esse non curatis Corn., in Siciliam ire non curat Ci., neque sane redire curavit Ci., qui ista nec didicissent nec omnino scire curassent Ci., nec repetita sequi curet Proserpina matrem V., nec revocare situs aut iungere carmina curat V., nec curat Orion leones aut timidos agitare lyncas H., nec crines solvere curat O., neque enim ieiunia curat finire O.; redk. z ACI: Persium non curo legere … , Laelium Decumum volo Luc. ap. Ci. nič mi ni do tega, da me bere Perzij, neque vero haec inter se congruere possent, ut natura et procreari vellet et diligi procreatos non curaret Ci., curant rem hostibus nuntiari Iust.; s finalnim stavkom: Sen. ph., Q., pater curavit, ut fieret Pl., adhuc curavi unum hoc quidem, ut mihi esset fides Ter., cura igitur, ut quam primum venias Ci. ep., ex coriis utres uti fierent, curavit S.; poseb. pogosto v pismih: cura, ut valeas Ci. ep. skrbi (glej), da ostaneš zdrav, tu velim in primis cures, ut valeas, tu etiam atque etiam cura, ut valeas, cura ergo potissimum, ut valeas, cura igitur nihil aliud, nisi ut valeas, cetera ego curabo, nec quicquam cures, nisi ut valeas Ci. ep.; curavi, ne quis (Catilinam) metueret Ci., senatus nobis … negotium dederat, ut curaremus, ne quid res publica detrimenti caperet Ci. ep., amari iucundum est, si curetur, ne quid insit amari Corn., quod ne miremur, sopor atque oblivia curant Lucr.; praetor curavit, ut Romae ne essent Suet.; s samim cj.: Petr., Fr., curate, domi sint gerdius, ancillae, pueri Luc. ap. Non., ne illa quidem curo, mihi scribas, quae … Ci. ep., imprimat his, cura, Maecenas signa tabellis H., simplici myrto nihil allabores sedulus, curo H. skrbi me = želim, da nič ne pritakneš (priumetničiš), iam curabo, sentiat, quos attentarit Ph.; z relativnim stavkom: cura, quae iussi, atque abi Pl., ego quae ad tuam dignitatem pertinere arbitror summo studio … curabo Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: tu, civitatem qui deceat status, curas H., nec, quid sint conubia, curat O., non curo, an isti suspicionibus relinquantur Plin. iun.; s quod (da): nam quod strabonus est, non curo Petr.

II.

1. oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): studiosissime omnia diligentissimeque Ci., negotia aliena Ci., mandatum Ci. izvršiti, praeceptum diligenter N. natančno po predpisu ravnati, predpisa se držati, quod corpus tegeret, curavit N. izumil je orožje, ki … , c. domi forisque omnia S., rem alienam periculo suo S.

2. oskrbeti (oskrbovati) kaj = poskrbeti za kaj, pripraviti (pripravljati) ali pripraviti dati kaj: cenam, obsonium Pl., cibum Varr., mutuaque inter se convivia (gostije) curant V., c. triclinia sacerdotum Suet., cenulam omnibus Gell., funus Ter., corpus exanimum (Alexandri) ali corpus suo more Cu. ali cadaver Suet. za pokop pripraviti.

3. oskrbeti (oskrbovati) = očediti, (po)lišpati, (po)lepšati, (na)lepotičiti: domos Petr., vestimenta c. et polire Ulp. (Dig.); poseb. agr. (živino, živali) oskrbeti (oskrbovati), gojiti, rediti, (rastline) (o)trebiti, obrez(ov)ati: sic (pulli anserini) curati circiter duobus mensibus pingues fiunt Varr., ut ante lucem viri equique curati pransi essent L., iumentum e manibus curantium elapsum L. paznikov, c. vites V., vitem falce Plin., vineam, apes Col.; medic. (poseb. v pt. pf.) (o)čistiti: sevum vitulinum curatum, cadmia curata Cels.

4. sebe, telo idr. gojiti, negovati, (o)krepiti, (o)krepčati, streči si, streči komu: c. se suamque aetatem Pl., se molliter Ter., reficere se et curare Ci., cras genium mero curabis H., dicto citius curata membra H., c. corpus Lucr., corpora Lucr., Plin. iun.; poseb. pogosto voj. (po)skrbeti za telo = (o)krepčati se, streči (goditi) si, odpoči(va)ti (si), počivati: Cu., passimque in litore sicco corpora curamus V., nunc corpora curare tempus est L. počivati, Romani quidem pleni spei corpora curabant L., curati cibo corpora quieti dant, vinoque et cibo curatos domum dimisit, corpora cibo somnoque curant L.; pogosto z zaničljivim stranskim pomenom: ire domum atque pelliculam curare iube H., nebulones Alcinoique in cute curanda plus aequo operata iuventus H. za telesno nego bolj skrbeča, kakor je prav, c. cutem Iuv. streči (goditi) si; z grškim acc.: si curatus inaequali tonsore capillos occurri, rides H. z lasmi, ki mi jih je brivec neenako (stopničasto) postrigel; curare aliquem skrbno (po)streči komu, (po)gostiti koga: dominum, amicos suos Pl., parentem suum Pl. (o hčerah), nos Ter., hunc (virum) sedula curet Tib.

5. occ.
a) obr. (daritve ipd.) opraviti (opravljati): religionem Ci., sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes Ci., non rite id sacrum c. L., quaeque prodigia … curarentur L. naj se ublažijo z opravljanjem daritev.
b) oskrbovati, upravljati: res rationesque heri Pl., pensa ac domos Mel. (o gospodinjah); pesn. curare aliquem biti za, služiti za … , predstavljati koga: pastorem ad baculum possum curare Pr.; drž.pr. in voj. upravljati, voditi, poveljevati, načelovati (na čelu biti) komu, čemu: res Romae, bellum maritimum L., cohortes S., Achaiam, Asiam, superioris Germaniae legiones T.; abs. ravnati, poveljevati: in postremo legatus curabat S., Sulla cum equitatu apud dextumos, in sinistra parte A. Manlius … curabat S., ubi quisque legatus aut tribunus curabat S., gliscentibus negotiis duo additi, qui Romae curarent T. ki naj bi v Rimu uradovala, comitate quadam curandi provinciam tenuit T.
c) (bolnika, bolezen ali zlo) (o)zdraviti, ozdravljati, rezati (operirati), v pass. tudi ozdraveti, okrevati: aliquem magna cum cura Pl., aliquem graviter aegrum diligentissime Ter., Ci., aliquem ali se diligenter, aliquem leniter Ci., corpora Ci., adulescentes gravius aegrotant, tristius curantur Ci., vinolentis quibusdam medicaminibus (z zdravili, ki dišijo po vinu) solere curari Ci., curari se pati Ci., curari se fortiter pati L., curari non posse C., curare vulnus L., vulnus suturā Cels., ulcus Cels., Sen. ph., morbum, febrem, morbos victu (s primerno, zmerno hrano), morbos remediis Cels., graviores morbos asperis remediis Cu., curari neque manu (kirurško) neque medicamentis posse Cels., curari ferro, scalpello Cels. z nožem operiran biti, ictus parum bene curatus Cels., is, qui curatur Cels. bolnik, curare regis filiam Sen. ph., medicus, qui curandi finem fecerit Q., frigidis (z mrzlimi obkladki) curari se pati Suet., curare alicuius valetudinem Ap.; subst. pt. pr. cūrāns -antis, m zdravnik: plurimi sub alterutro curantis errore moriuntur Cels. — Preg.: qui, cum capiti Sex. Roscii mederi debeam, reduviam curem Ci. ko bi moral misliti na glavno stvar … , se ukvarjam z malenkostjo.
č) čast (spoštovanje) izkaz(ov)ati komu, častiti, spoštovati koga, pokloniti (poklanjati) se, dvoriti komu: eum ultra Romanorum … morem curabant exornatis aedibus per aulaea et signa S. fr., curatur a multis, timetur a pluribus Plin. iun.
d) (dobavo denarja idr.) preskrbeti (preskrbovati), (denarne posle) opravljati, (denar) priskrbeti, izplač(ev)ati, izplačati dati: signa, quae nobis curasti, ea sunt ad Caietam exposita. Te multum amamus, quod ea abs te diligenter parvoque curata sunt Ci. ep., iube sodes nummos curari Ci. ep., redemptori tuo dimidium pecuniae curavi Ci. ep., me, cui iussisset, curaturum Ci. ep. da bom dal denar na njegov ukaz izplačati, erat enim curata nobis pecunia Valerii mancipis nomine Ci. ep., ut pro eo frumento pecunia Romae legatis eorum curaretur L. — Od tod adj. pt. pf. cūrātus 3, adv. -ē

1. oskrbovan, opravljan, gojen, rejen, negovan: boves bene curatae Ca., boves corpore curatiores erunt Ca. govedo bo bolj rejeno, bolj mesnato, me pinguem et nitidum bene curata cute vises H., familia bene curata ac vestita Plin., nitida et curata vox Q.

2. pren. skrben, maren, živ: sermo Plin. iun., donec Haterius Augustam oraret eiusque curatissimis precibus protegeretur T. na njene (prav) žive prošnje; kot adv.: Amm.; komp. cūrātius: Plin. iun., eius negotii initium … curatius disseram T., diurna populi Romani … curatius leguntur T.

Opomba: Star. cj. pf. cūrāssis, cūrāssint: Pl.

cveteti glagol
1. (pognati cvetove) ▸ virágzikKdo si ne bi želel vrta, v katerem stalno cvetijo grmi in trajnice? ▸ Ki ne szeretne olyan kertet, amelyben a cserjék és az évelők folyamatosan virágoznak?

2. (o algah) ▸ virágzikZakaj morje cveti, strokovnjaki še ne vedo natančno, je pa to ena najhujših groženj turizmu. ▸ Még a szakértők sem tudják pontosan, miért virágzik a tenger, noha a turizmus szempontjából ez jelenti az egyik legnagyobb veszélyt.

3. (prinašati dobiček) ▸ kivirul, virul, virágzikOd 11. stoletja dalje sta v Evropi cveteli obrt in trgovina. ▸ A 11. századtól Európában virágzott a kisipar és a kereskedelem.

4. (izgledati srečen) ▸ kivirul, virulKer je upošteval njeno željo, je ob odhodu kar cvetela od zadovoljstva. ▸ Mivel meghallgatta óhaját, távozáskor szinte virult az elégedettségtől.

Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.

Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

čákati to wait (for); to await; to expect

čákati v vrsti (»repu«) to queue (up)
čákati na odločitev to await the decision
čákati na (svojo) priložnost to watch one's opportunity
čakal sem te do šestih I waited for you till six
čakali so nanj they were waiting for him ali someone was waiting for him ali pogovorno he was waited for
na to lahko še dolgo čakaš figurativno you may whistle for it
pustiti koga čákati to keep someone waiting
to lahkó (po)čaka that can wait
ne čakajte me z večerjo! start supper without me!
dolgo, potrpežljivo čákati figurativno to kick one's heels, to cool one's heels
nismo čakali, da bi on odgovoril we did not wait for him to reply
nima smisla čákati there's no use waiting, it's no use waiting
čákati v zasedi to lie in ambush
čákati (oklevati) to linger, to hesitate, to tarry
čákati (biti usojeno) to be in store for
kdor čaka, dočaka everything comes to those who wait
človek nikoli ne ve, kaj ga čaka you never know what to expect

čaroben pridevnik
1. (ki ima nadnaravno moč) ▸ bűvös, varázsV ljudskem verovanju ima spominčica čarobno moč. ▸ A népi hiedelem szerint az árvácska varázserővel bír.

2. (ki ima velik učinek) ▸ bűvös, varázslatosNe obstaja namreč čarobna tabletka, ki bi vse takoj izboljšala. ▸ Ugyanis nem létezik olyan varázspirula, amely azonnal helyrehozna mindent.

3. (zelo lep) ▸ varázslatos, elbűvölőDobro se oblecite in uživajte v čarobni zimski pokrajini. ▸ Öltözzenek melegen, és élvezzék a varázslatos téli tájat!

čarobna palica frazem
(učinkovito sredstvo) ▸ varázspálca
Arbitraža ni čarobna palica, s katero bi se dalo rešiti vse probleme. ▸ A döntőbíróság nem egy varázspálca, amellyel minden probléma megoldható.
Sopomenke: čarobna paličica

čas moški spol (-a …)

1. die Zeit (tudi fizika, filozofija), -zeit (iskanja Suchzeit, tehnika, šport izmerjeni Aufnahmezeit, tehnika izdelave enega kosa Stückzeit/Fertigungszeit, kuhanja Kochzeit/Garzeit, minimalni Mindestzeit, minimalni premora Mindestruhezeit, mrtvi Totzeit, normiran/predpisan Vorgabezeit, obeda Essenszeit, astronomija obhodni Umlaufzeit, obratovanja Betriebszeit/Geschäftszeit; obsevanja Bestrahlungszeit, oddajanja Sendezeit, odkopavanja Ausgrabezeit, ogrevanja Aufwärmzeit/Anheizzeit, elektrika osnovni Grundzeit, osvetlitve Belichtungszeit, tehnika povratni Rücklaufzeit/Verweilzeit, prestajanja kazni Haftzeit, preklopni Umschlagzeit, prihoda Ankunftszeit, pripravljalni tehnika Rüstzeit, tehnika pritezni Anzugszeit; razvojni Entwicklungszeit, reakcijski Reaktionszeit, realni Echtzeit/Realzeit, storitve kaznivega dejanja pravo Tatzeit, strojni Maschinenzeit, Maschinenarbeitszeit, svetlobni Lichtzeit, tehnika transportni Beförderungszeit, tehnika vklopni Ansprechzeit, zadrževanja Standzeit, zakasnitveni Verzögerungszeit, zamrzovanja Gefrierzeit, zasutja Verschüttungszeit, zavarovalni Versicherungszeit, zaviranja Bremszeit)
čas za kaj die -zeit (oglede Besichtigungszeit, potovanja Reisezeit, diskusijo/posamezni prispevek Redezeit, obiske Besuchszeit, premislek Bedenkzeit, odobren za pogovor die Sprechzeit); porabljen/potreben za kaj: der Zeitaufwand
dnevni čas die Tageszeit
nočni čas die Nachtzeit (v zur)
manjkajoči čas die Zeitlücke/ die Fehlzeit
predpisani čas die Zeitvorgabe
pridobljeni čas der Zeitgewinn
fizika, filozofija prostor-čas die Raumzeit
prostor in čas Zeit und Raum
kraj in čas Ort und Zeit
pojem časa der Zeitbegriff
… časa Zeit- (izguba der Zeitverlust, kontrola die Zeitkontrolle, merilec der Zeitnehmer, merjenje šport die Zeitnahme, pomanjkanje der Zeitmangel, prekoračenje die Zeitüberschreitung, prihranek die Zeitersparnis, priprava za merjenje das [Zeitmeßgerät] Zeitmessgerät, zaznavanje die Zeitempfindung/ das [Zeitbewußtsein] Zeitbewusstsein)
razporeditev časa die Zeiteinteilung

2.
čas po uri die Uhrzeit
točen čas ( die ) genaue Zeit
znak za točen čas das Zeitzeichen
napoved časa die Zeitansage, po telefonu: der Zeitdienst
krajevni čas die Ortszeit
standardni čas die Normalzeit
sončni čas die Sonnenzeit
svetovni čas die Weltzeit
srednjeevropski čas mitteleuropäische Zeit (MEZ)
vzhodnoevropski čas osteuropäische Zeit (OEZ)
zahodnoevropski čas westeuropäische Zeit (WEZ)
enotni čas die Einheitszeit
poletni čas die Sommerzeit
zimski čas die Winterzeit
srednjeevropski poletni čas mitteleuropäische Sommerzeit (MESZ)
navedba časa die Zeitangabe
astronomija, geografija računanje časa die Zeitrechnung
razlika v času der Zeitunterschied

3. šport (doseženi čas) die -zeit (mejni Grenzzeit, najboljši Bestzeit, najdaljši Höchstzeit, posamezni Einzelzeit, rekordni Rekordzeit, relaksacijski Relaxationszeit, skupni Gesamtzeit, srednji Durchschnittszeit, vrhunski Spitzenzeit, zmagovalca Siegerzeit)

4. (doba) der Zeitabschnitt, die Periode
figurativno podoba časa/slika dobe das Zeitbild
dokument časa das Zeitdokument
duh časa der Zeitgeist
pojav časa/tiste dobe die Zeiterscheinung
prelomni čas med dobama: die Zeitenwende
okus časa/dobe der Zeitgeschmack (tedanjega damaliger)
okoliščine tistega časa die (damaligen) Zeitumstände
ogrevalni čas za zgradbe/stanovanja die Heizperiode
razpolovni čas fizika die Halbwertszeit

5. obdobje v letu: die -zeit, die -periode (adventni die Adventszeit, binkoštni Pfingstzeit, božični Weihnachtszeit, postni Fastenzeit, predbožični Vorweihnachtszeit, predpostni Vorfastenzeit, pustni Faschingszeit, velikonočni Osterzeit; dopustov Urlaubszeit, počitniški Ferienzeit; živalstvo, zoologija gnezdenja Nistzeit; jesenski Herbstzeit, poletni Sommerzeit, pomladni Frühlingszeit, zimski Winterzeit; setve Saatperiode, sušni Dürreperiode, zorenja Reifezeit, žetve Erntezeit)
letni čas die Jahreszeit

6. daljše obdobje: die -zeit (inflacijski Inflationszeit, krizni Krisenzeit, povojni Nachkriegszeit, prazgodovinski Vorzeit, predvojni Vorkriegszeit, prehodni Übergangszeit, prelomni Umbruchzeit, šolanja Schulzeit, študija Studienzeit, vladanja Regierungszeit, vmesni Zwischenzeit, vojni Kriegszeit zasedbe Besatzungszeit)

7.
čas od … do der Zeitraum (daljši längerer, nekaj dni von mehreren Tagen; v tem času in diesem Zeitraum)
(časovni razpon) die Zeitspanne

8. (trenutek) der Zeitpunkt
čas zasutja der Verschüttungszeitpunkt
der Termin; pravi čas: der richtige Augenblick (zdaj je čas za X jetzt ist der richtige Augenblick für X/die Zeit für X)
čas je es ist (an der) Zeit
čas bo (že) es wird (langsam) Zeit
skrajni čas höchste Zeit
njegov/njen čas je prišel seine/ihre Zeit ist gekommen

9. (rok) die Frist

10.
čas, prebit v … der -aufenthalt
(v zaporu der Gefängnisaufenthalt)

11. (trajanje, odmerjeni čas) die -dauer (kuhanje Kochdauer, do ponovitve Wiederkehrdauer, montaže Montagedauer, osvetlitve Belichtungsdauer, parkiranja Parkdauer, skladiščenja Lagerdauer, trajanja zavarovanja Versicherungsdauer, veljavnosti Gültigkeitsdauer, vožnje Fahrtdauer)

12. glagolska oblika, npr. preteklik: die Zeitform, das Tempus
glagolski čas die Zeit
sosledica časov die Zeitenfolge

13.
čas zapiranja der -[schluß] schluss, die -[schlußzeit] schlusszeit
(okenc [Schalterschluß] Schalterschluss, trgovin [Ladenschluß] Ladenschluss/[Ladenschlußzeit] Ladenschlusszeit)
|
izgubljeni čas die verlorene Zeit
ki ga je mogoče nadomestiti: der Zeitverlust
lep čas eine gute Weile
čas je potekel die Zeit ist um
|
imeti čas/ne imeti časa Zeit haben/ keine Zeit haben
izgubljati čas/ne izgubljati časa Zeit verlieren/keine Zeit verlieren
jemati čas/jemati veliko časa Zeit rauben/zeitraubend sein
krajšati (si) čas sich die Zeit verkürzen/vertreiben
krasti čas die Zeit stehlen
meriti čas die Zeit messen/nehmen, šport stoppen, ročno meriti: šport handstoppen
prehiteti/prehitevati čas vorgreifen
presti čas Däumchen/ die Daumen drehen
pustiti komu čas (jemandem) Zeit lassen
vzeti si čas sich die Zeit nehmen
zabijati čas da bi minil: die Zeit totschlagen
zapravljati čas pri delu, jedi ipd.: trödeln
da bi čas hitreje minil zum Zeitvertreib/um die Zeit herumzukriegen
čas beži die Zeit flieht
čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden
čas vse prinese kommt Zeit, kommt Rat
časa:
koliko časa wie lange
nekaj časa eine Weile, eine [Zeitlang] Zeit lang
veliko časa viel Zeit, (dolgo) lange Zeit
ki terja/za kar se porabi veliko/mnogo časa zeitaufwendig
veliko časa (trajno) nekaj početi: dauer- (parkirati dauerparken, zračiti dauerlüften)
dolgo časa brezposelni der Dauerarbeitslose
največ časa die meiste Zeit
otrok svojega časa ein Kind seiner Zeit
zob časa der Zahn der Zeit
dati časa Zeit geben
ne izgubljati časa keine Zeit verlieren
prihraniti veliko časa Zeit sparen
ki prihrani veliko časa zeitsparend
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
za to mi je škoda čas dafür ist mir meine Zeit zu schade
|
nekaj časa eine [Zeitlang] Zeit lang, eine Weile
vprašanje časa die Zeitfrage
samo stvar časa nur eine Zeitfrage
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen, aus Zeitmangel
|času:
času primeren zeitgemäß; zeitgerecht
dati času čas Zeit gönnen
|na:
igra na čas šport das Zeitspiel
prestaviti na zgodnejši čas vorverlegen
prestaviti na poznejši čas verlegen auf später
vezan na čas zeitgebunden
ob:
ob pravem času zur rechten Zeit/zeitgerecht
ob nepravem/ neprimernem času zur Unzeit, priti: ungelegen
ob vsakem času jederzeit/ zu jeder Tageszeit
vse ob svojem času alles zu seiner Zeit/ kommt Zeit, kommt Rat
od:
od časa do časa von Zeit zu Zeit
v:
v času … zur Zeit des …/zum Zeitpunkt des …/in der -zeit (vojne : in der Kriegszeit, miru in der Friedenszeit/ in Friedenszeiten)
v njegovem času zu seiner Zeit
v tem času in dieser Zeit/in diesem Zeitraum
v zadnjem času in letzter Zeit/ neuerdings
s/z:
s časom mit der Zeit
iti s časom mit der Zeit gehen
v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit
šport z istim časom zeitgleich
z najhitrejšim časom ( der/die/das ) zeitschnellste
za:
za (časa) Xa (v času Xa) zur Zeit des X
občutek za čas der Zeitsinn, das Zeitgefühl
za določen čas auf Zeit, befristet
osebje za določen čas das Zeitpersonal, vojak: der Zeitsoldat
delo za določen čas die Zeitarbeit
za kratek čas (prehodno) kurzzeitig, figurativno zum Vergnügen, zum Zeitvertreib
vožnja za kratek čas die Vergnügungsfahrt
| ➞ → časi; ➞ → delovni čas; ➞ → dolgčas; ➞ → prosti čas; ➞ → uradovalni čas; ➞ → začasa

časopis samostalnik
1. (publikacija z novicami) ▸ újság, lapRešitve in nagrajence bomo objavili v naslednji številki časopisa. ▸ A megoldásokat és a nyertesek nevét a lap következő számában hozzuk nyilvánosságra.
Pri kiosku je več ljudi listalo časopise. ▸ A kioszknál több ember lapozta az újságokat.
To bo časopis, ki bo izhajal vsak dan, razen ob nedeljah. ▸ Ez a vasárnapok kivételével minden nap megjelenő újság lesz.
Bal se je, da bi slika po kakšnem nesrečnem naključju prišla v časopise. ▸ Félt, hogy a kép valamilyen szerencsétlen véletlen folytán eljut az újságokhoz.
Povezane iztočnice: dnevni časopis, časopis velikega formata, rumeni časopis

2. (podjetje) ▸ újság, lapO tem so pisali tudi časopisi. ▸ Erről az újságok is írtak.Lastnike teh časopisov seveda zanima samo denar. ▸ Ezeknek az újságoknak a tulajdonosait persze csak a pénz érdekli.
Sindikata sta svoje pismo najprej poslala časopisom, šele potem pa nam. ▸ A szakszervezetek a levelüket először az újságokhoz juttatták el, csak ezt követően hozzánk.
Povezane iztočnice: neodvisni časopis

3. (strokovna publikacija) ▸ lapŠtudija je izšla v uglednem znanstvenem časopisu Science. ▸ A tanulmány a tekintélyes Science tudományos lapban jelent meg.

4. (o papirju) ▸ újság, újságpapírParadižnike zavijemo v časopis. ▸ A paradicsomokat újságpapírba csomagoljuk.

častihlepen pridevnik
1. lahko izraža negativen odnos (željan bogastva ali uspeha) ▸ nagyravágyó, becsvágyóKleopatra velja za kruto, strastno in častihlepno žensko. ▸ Kleopátrát kegyetlen, szenvedélyes és becsvágyó nőként tartják számon.
Ker je zelo častihlepna, jo je slaba ocena močno prizadela. ▸ Mivel rendkívül becsvágyó, a rossz osztályzat nagyon bántotta.
Majhna častihlepna klika generalov je začela vojaški udar! ▸ Egy kicsi, nagyravágyó tábornoki klikk katonai puccsot indított!

2. (ambiciozen; velikopotezen) ▸ nagyravágyó, nagyratörőPredsednik računalniškega podjetja Apple, je postavil častihlepen cilj: Pixar naj bi vsako leto proizvedel en film. ▸ Az Apple számítástechnikai vállalat igazgatójának nagyratörő célkitűzése az volt, hogy a Pixar évente gyártson le egy filmet.
Te častihlepne cilje je bilo mogoče doseči le z velikopotezno vojaško akcijo. ▸ Ezeket a nagyratörő célokat csak egy nagyszabású katonai akcióval lehetett elérni.

če if; in case

če ne unless, if not
razen če except when, except if, unless
tudi če even if
celó če even if, even supposing that; though
če že as long as
če slučajno if by chance
če ne bi bilo but for
on bi bil umrl, če ne bi bilo mene he would have died but for me
če le (samó da) provided that
če le pride provided that he comes
če le ni drugače predpisano po zakonu unless otherwise provided by the law
če ne bi bilo... were it not for...
vstani, če ne ne (= sicer) boš zamudil vlak get up, or else you'll miss the train
stori to takoj, če ne ti bo žal do it at once, or else you'll be sorry

če [è]

1. v realnih pogojnih stavkih: wenn ("wenn" v če-stavku lahko izpustimo in postavimo glagol pred osebek kot v vprašalnem stavku če imaš denar, (potem) … hast du Geld, (so) …); (v primeru, da) falls; (če slučajno/morda) falls ("falls" v če-stavku lahko zamenjamo z sollte + glagolom v nedoločniku: če (morda) zdaj nimaš denarja, (potem) … solltest du momentan kein Geld haben, (so) …)

2.
če bi v potencialnih pogojnih stavkih :
(se prevaja z würde/sollte/ möchte ipd. + nedoločnik če bi ne imela gub, … würde sie keine Falten haben, …)

3. (ali) ob (ne vem, če ich weiß nicht, ob …)

4.
če (morda) ne domneva :
(se prevaja z vprašalnim stavkom (iščem X-a;) če morda ni v Gradcu? kann er nicht in Graz sein?)

5.
če … tudi (četudi) wenn … auch, wenngleich

6.
če že wenn … schon

če

A) konj.

1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...

2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati

3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro

4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico

5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure

B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se!

če si ; (v primeru da) (en) caso de que (subj)

če je (to) tako siendo así
če bi bilo tako si así fuera
če bi le prišel! ¡ojalá viniera!
če bi jaz to bil vedel si lo hubiera sabido
če le con tal que (subj); siempre que (subj); a menos que (subj)
razen če excepto si; salvo que (subj)
razen če ne pride a menos que no venga

čebul|a ženski spol (-e …) die Zwiebel; rastlinstvo, botanika die Küchenzwiebel/ Speisezwiebel
pasja čebula rastlinstvo, botanika der Goldstern, der Gelbstern
če bi čebula če ne imela … wenn das Wörtchen wenn nicht wär …