vkleníti (vklénem) | vklépati (-am) perf., imperf.
1. incatenare; legare:
vkleniti koga v lisice mettere le manette a qcn.
2. pren. (povzročiti, da kdo ne more delati tako, kot bi hotel, mogel) impedire, ostacolare (di fare secondo i propri desideri, le proprie possibilità);
pri njegovih daljnosežnih načrtih ga je vklenila družba la società gli impedì la realizzazione degli ambiziosi progetti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vkleniti v suženjstvo ridurre in schiavitù
pren. vkleniti v pesimizem condannare al pessimismo
pren. vkleniti značaje junakov v kalupe, sheme ridurre i caratteri dei protagonisti a schemi, modelli
pren. vkleniti koga v zakonski jarem far sposare qcn.
pren. vkleniti v objem abbracciare forte
pren. mesto vkleniti v obzidje cingere la città di mura
Zadetki iskanja
- volo m
1. let, letenje:
al volo v letu; pren. takoj, v hipu
a volo d'uccello iz ptičje perspektive; pren. globalno, celostno
in volo v letu
tiro a volo, al volo streljanje na premične tarče, na glinaste golobe
volo planato let z razprtimi krili
volo radente nizki let
alzarsi, levarsi a volo, in volo poleteti
capire qcs. al volo pren. kaj pri priči razumeti
prendere il volo odleteti; pren. pobegniti, izginiti
2. aero let; ekst. polet:
volo ad alta, a bassa quota visoki, nizki let
volo a motore, a vela letenje z motornimi letali, jadralno letenje
volo spaziale vesoljski polet
3. ekst. jata (ptic); eskadrilja (letal)
4. ekst. pot (izstrelka)
5. šport skok (vratarja), (smučarki) skok, polet
al volo v zraku; pren. takoj
cogliere al volo l'occasione propizia takoj izkoristiti priložnost
colpire la palla al volo šport streljati iz voleja
far fare un volo a qcn. pren. pog. koga spoditi
6. ekst. skok, padec (z visokega)
7. ekst. skok:
in un volo takoj
andare a volo pren. trgov. prodajati se dobro
8. pren. vzlet:
volo poetico pesniški vzlet - vréči (vŕžem)
A) perf.
1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle
2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico
3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)
4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico
5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline
6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)
7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata
8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie
9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato
10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare
B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.
1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse
2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico
3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato - vtépati (-am) | vtêpsti (vtêpem)
A) imperf., perf.
1. gastr. sbattere (in):
vtepati rumenjake v testo sbattere i tuorli nella pasta
2. inculcare:
vtepati pokorščino s palico inculcare l'ubbidienza con le bastonate
3.
vtepati, vtepsti v glavo insegnare, far imparare
vtepati komu v glavo poštevanko, angleščino far imparare a qcn. l'abbaco, l'inglese
B) vtêpsti si (vtêpem si) perf. refl. pog. fissarsi, intestardirsi, inzuccarsi:
v glavo si je vtepel, da bo postal igralec si è fissato di divenire attore - vzhòd east, East
sončni vzhòd sunrise
Daljni vzhòd Far East
Srednji vzhòd Middle East
Bližnji vzhòd Near East
na vzhòdu in the east
od vzhòda do zahoda from east to west
proti vzhòdu east, easterly, eastward(s)
biti obrnjen proti vzhòdu, gledati proti vzhòdu to look east
usmerjen proti vzhòdu eastward
od vzhòda, na vzhòd easterly - wide2 [wáid] prislov
široko, širom, prostrano; oddaljeno, daleč od; v polni meri
wide apart daleč narazen
wide open na stežaj odprt
far and wide daleč naokoli; na dolgo in na široko
the blow went wide udarec je šel mimo
to go wide zgrešiti cilj
the ball fell wide of the target žoga je padla daleč od cilja
to open one's mouth wide (na) široko odpreti usta (zazijati)
to have one's eyes wide open imeti široko odprte oči, biti buden (pazijiv, oprezen)
to open one's mouth too wide figurativno biti preveč pohlepen (lakomen, častihlepen)
an answer wide of the mark zelo zmoten odgovor - wrong2 [rɔŋ] pridevnik
zmoten, nepravi, pogrešen, napačen, naroben; ki ni v redu, ki je v neredu; neprimeren, nepripraven; nekoristen, neugoden
wrong act prekršek
a wrong answer napačen, nepravi odgovor
the wrong side narobna stran (of material blaga)
wrong one, sleng wrong'un (kriket) žoga, ki leti čisto drugače, kot je igralec pričakoval
(the) wrong side out na ven (narobe) obrnjena notranja stran (oblačila)
the wrong side of the blanket figurativno nezakonit
to be wrong ne imeti prav
the clock is wrong ura ne gre prav
you are wrong in believing that nimaš prav (motiš se), če to verjameš
not to be far wrong ne se zelo (z)motiti
I was not far wrong in guessing skoraj sem uganil
something is wrong with him nekaj je narobe z njim
what's wrong with you? kaj pa je (narobe) s teboj?
to be in the wrong box figurativno biti v škripcih (v nerodnem položaju, v zagati); ne biti na mestu; biti na zgubi
it is the wrong side out to je narobe, obrnjeno
to be on the wrong side of 50 biti nad 50 let star
what's wrong with a cup of tea? pogovorno kako bi bilo s skodelico čaja?
to do the wrong thing in the wrong place ravno narobe (napačno) kaj napraviti
what do you find wrong with it? kaj se ti zdi pri tem narobe (ti ni pri tem všeč)?
to get (to have) hold of the wrong end of the stick figurativno (popolnoma) napačno razumeti (imeti čisto napačno mnenje, vtis)
to get out of the bed (on) the wrong side figurativno, pogovorno z levo nogo vstati; biti slabe volje
he will laugh on the wrong side of his mouth figurativno smeh ga bo že minil
to prove s.o. wrong dokazati komu, da nima prav
to go wrong zaiti; spodleteti, ne iti (biti) v redu
he holds the book the wrong way narobe drži knjigo
he found himself in the wrong shop figurativno, pogovorno ni na pravega naletel
it is very wrong of you to support him zelo napak je od vas, da ga podpirate
to take the wrong train peljati se z napačnim vlakom
to take the wrong turning (ali path) figurativno zaiti na kriva pota - yon [jɔn]
1. pridevnik
zastarelo & narečno oni (tam)
2. zaimek
oni, ono (tam)
3. prislov
tam; tja
as far as yon hill do onega griča
hither and yon sem in tja - z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)
I. (z rodilnikom)
1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica
2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre
3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili
4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo
II. (z orodnikom)
1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne
2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti
3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia
4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini
5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda
6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso
7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici - za for; for the purpose of; in favour of; after; behind; (= za časa) during
dan za dnem day by day
eden za drugim one after another, one behind the other
korak za korakom step by step
enkrat za vselej once and for all
za ves svet ne not for (all) the world
za gorami beyond the mountains
jaz za svojo osebo as far as I am concerned
za mojim hrbtom behind my back
za primer (v primeru) potrebe in case of need
za glavo večji taller by a head
za sedaj for the present
za šalo by way of a joke
argumenti za in proti the pros and the cons
razlogi za in proti the reasons for and against
za menoj! follow me!
(kar) za menoj, prosim! this way, please!
starejši za pet let five years older
jaz, za sebe (zase) as for me
beseda za besedo word for word
mož za možem man by man
zanimanje za... interest in...
za mladino neprimeren film a film unsuitable (ali not suitable) for young people
vstopnica za gledališče a theatre ticket
za vlade (vladanja) kralja Karla II during the reign of Charles II
za (= po pooblastilu) (acting) for, per pro., latinsko per procurationem (krajšava: p.p.)
biti za kaj to be in favour of something
kdo je za (to)? who is in favour?
sem za to, da mu odpustimo I'm in favour of (ali I'm for) pardoning him
večina je za nadaljevanje stavke there is a majority in favour of continuing the strike
to je važno zame (za mene) this is important to me
nekaj je za tem (figurativno) there's something behind it
za hišo je vrt there is a garden behind the house
to je hud udarec za nas it is a hard blow for us
brali smo eden za drugim we took it in turns to read
za koga me (pa) imate (smatrate)? who (arhaično whom) do you take me for?
nimam ga za genija I do not regard him as a genius
za to ceno lahko dobiš to blago povsod you can get these goods anywhere at that price
on jé za tri he eats as much as three
povleči koga za lase to pull someone by the hair
on porabi preveč za sebe (zase) he spends too much on himself
smatrati za dobro to think it advisable
odšel je za vedno he left for good
voditi koga za roko to lead someone by the hand
vzel jo je za ženo he has married her, arhaično he has taken her to wife (ali as his wife)
on zaostaja za časom he is behind the times
zapri vrata za seboj! shut the door after (ali behind) you!
zgrešil je za pol metra he missed by half a metre
zmotil sem se za 10.000 SIT I made a mistake of 10,000 tolars
sedeti za mizo to sit at the table
pustiti za seboj to leave behind - zagrísti (-grízem)
A) perf. addentare; mordere:
pes je zagrizel v rokav il cane addentò la manica
pren. zagristi v kislo jabolko far buon viso a cattiva sorte
B) zagrísti se (-grízem se) perf. refl.
1. addentare, mordere:
zobje so se ji zagrizli v spodnjo ustnico i suoi denti morsero il labbro inferiore
2. pren. penetrare; tagliare:
žaga se je zagrizla v les la sega penetrò nel legno
jermeni so se mu zagrizli v ramena le cinghie gli tagliavano le spalle
3. pren. accanirsi, sprofondare:
zagristi se v učenje accanirsi nello studio - zahòd (-óda) m
1. tramonto (del sole)
2. geogr. occidente, ovest, ponente; knjiž. occaso:
veter piha od zahoda il vento soffia da occidente
3. geogr. occidente, ovest, ponente:
živeti na zahodu dežele vivere nella parte occidentale del paese
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
film o Divjem zahodu western
Divji zahod Far West
pren. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga venire da tutte le parti del mondo
4. polit. Zahod Occidente, Paesi occidentali:
gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom la cooperazione economica tra i Paesi orientali e occidentali - zaostáti ➞ zaostajati
mnogo zaostáti za čim to lag far behind something - zapodíti (-ím)
A) perf. ➞ poditi
1. cacciare; buttare:
zapoditi koga iz hiše cacciare, buttare qcn. di casa
2. mandare; fare:
zapoditi otroke domov mandare i bambini a casa
zapoditi koga delat far lavorare qcn.
3.
zapoditi v galop (konja) spronare (il cavallo) al galoppo
zapoditi sovražnika v beg mettere in fuga il nemico
4. pog. (vreči, zagnati) gettare, scagliare:
zapoditi kamen v koga scagliare una pietra contro qcn.
zapoditi komu kroglo v glavo sparare alla testa di qcn.
zapoditi nož v srce ficcare, piantare un coltello in cuore
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zapoditi žalostne misli cacciar via i pensieri tristi
zapoditi iz službe licenziare
zapoditi na prazni cesti lanciarsi a massima velocità sulla strada vuota
B) zapodíti se (-ím se) perf. refl. correre via, lanciarsi, gettarsi, precipitarsi:
ko je ure konec, se učenci zapodijo iz razreda alla fine della lezione, gli scolari si precipitano fuori dalla classe
zapodil se je vanj in ga močno udaril gli si gettò addosso colpendolo forte con un pugno - zarožljáti (-ám) perf. risuonare, rintronare, sferragliare (chiavi, catene e sim.):
pren. zarožljati z orožjem far minacce di guerra - zavést (-i) f
1. coscienza:
izgubiti zavest perdere coscienza, svenire
spravljati koga k zavesti cercare di far riprendere coscienza a qcn.
2. (celota duševnih stanj) coscienza:
motnje v zavesti disturbi della coscienza
psih. zavest in podzavest coscienza e subcosciente
3. (celota idej, spoznanj o čem) coscienza:
ekološka, politična zavest coscienza ecologica, politica
vpliv antike na evropsko zavest influsso dell'antichità sulla coscienza europea
4. coscienza, consapevolezza:
zavest krivde, odgovornosti coscienza della colpa, della responsabilità
zavest o resnosti položaja consapevolezza della gravità della situazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
lit. tok zavesti flusso di coscienza
psih. stanje zavesti stato di coscienza - zdáleč
zdáleč najboljši by far the best - zgánjati (-am) imperf.
1. avviare, spingere (insieme, in mucchio):
zganjati živino v ograde avviare le bestie negli stazzi
2.
zganjati hrup, trušč, vik in krik fare chiasso, schiamazzare; vulg. fare casino
zganjati nasilje ricorrere alla violenza, far uso della violenza
zganjati ljubosumje essere geloso, fare scenate di gelosia
zganjati trmo incaparbirsi, incaponirsi
zganjati užaljenost immusonirsi
zganjati cirkus fare storie, fare un dramma (di qcs.)
zganjati norčije scherzare
pog. zganjati politiko fare politica, darsi alla politica - zláhka adv.
1. facilmente, con facilità:
zlahka premagovati ovire superare gli ostacoli con facilità
2. alla leggera, con leggerezza:
zlahka obljubljati far promesse alla leggera - zlôba (-e) f cattiveria, malignità, malvagità:
kaj komu prizadejati iz zlobe far male a qcn. per pura cattiveria