Franja

vsí ➞ ves

vsí skupaj, vsi in vsak all and sundry; arhaično (vse, kar leze in gre) all the world and his wife (so bili tam were there)
Vsi sveti religija, praznik 1. nov. All Saints' Day, Allhallows

vzhodna fronta stalna zveza
zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ keleti front
Sopomenke: ruska fronta

war¹ [wɔ:] samostalnik
vojna; boj, borba; prepir, razprtija, mržnja, sovraštvo, sovražnost; vojna umetnost, vojništvo
pogovorno orožje, vojna oprema, vojna moč, čete

in the war v vojni, v vojnem času
the War 1. svetovna vojna
War between the States ameriška državljanska vojna
war of nerves živčna vojna
holy war sveta vojna
a war of words besedna vojna
war of the elements naravne katastrofe, hude nevihte
war to the knife boj na nož, vojna do iztrebljenja
the war to end all wars zadnja vojna (nobene več!)
the dogs of war poetično, figurativno vojne strahote
perfect (imperfect) war pravno, vojska splošna (omejena) vojna
man-of-war vojna ladja
trade of war vojaški poklic
laws; množina of war vojno pravo
rights; množina of war (nezakonito) vojno pravo
untrained in war neizurjen v orožju
war baby pogovorno nezakonsko vojaško dete (rojeno v času vojne); šaljivo mornariški kadet, ki je opravljal službo mornariškega častnika v 1. svetovni vojni; ameriško, sleng vojni proizvod; delnica, katere vrednost se je dvignila v vojni
war bond vojna obveznica, zadolžnica
war cloud pogovorno grožnja vojne, vojna nevarnost
war craft umetnost vojskovanja
war correspondent vojni dopisnik
war crime, war criminal vojni zločin, vojni zločinec
to raise the war cry zagnati bojni krik
war dance bojni ples
war debt vojni dolg
war fever vojna psihoza
war god bog vojne
war hatchet bojna sekira
war footing vojno stanje, vojna pripravljenost
war grave vojni, vojaški grob
war guilt vojna krivda
war horse bojni konj; pogovorno star vojščak, veteran (tudi figurativno)
war of liberation osvobodilna vojna
war lord najvišji poveljnik vojske, vojaški diktator, generalisim
War Office britanska angleščina vojno ministrstvo (do leta 1964)
War of the Nations zgodovina 1. svetovna vojna
war orphan vojna sirota
war paint barva, s katero si Indijanci prebarvajo obraz in telo pred bojem; figurativno svečana obleka; ameriško, pogovorno našminkanost
war path bojni pohod Indijancev
pogovorno to be on the war biti napadalen, biti pasje volje
war plane vojno letalo
war-ravaged opustošen od vojne
war widow vojna vdova
war song bojevito petje; bojna pesem
war zone vojna cona
all is fair in love and war v ljubezni in v vojni je vse dovoljeno
to be at war with biti v vojni z
he's been in the wars figurativno pošteno ga je zdelalo
to carry the war into the enemy's country prenesti vojno v sovražnikovo deželo, figurativno preiti v protinapad, tolči sovražnika z njegovim lastnim orožjem
to declare war upon s.o. napovedati vojno komu
to drift into war biti vpleten (potegnjen) v vojno, figurativno priti v spor z
to go to war spustiti se v vojno, začeti vojno
to go to the wars iti v vojsko, v vojno
to make war biti v vojni, vojskovati se
to wage war voditi vojno, biti v vojni, vojskovati se

warrior [wɔ́riə]

1. samostalnik
poetično vojščak, bojevnik, vojak

the Unknown Warrior Neznani junak (simbol padlega vojaka v 1. svetovni vojni)

2. pridevnik
bojevit

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel

xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst

1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.

2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.

začéti to begin, to start; to commence; to set about; to make a start; (ples) to open, to lead off; (razgovor) to launch, to broach, to moot (a subject)

zopet, znova začéti to begin (ali to start) again; (biti prvi) to be a pioneer, to pave the way (for), to break (new) ground
začéti diskusijo to start a discussion
začéti delikaten pogovor (figurativno) to break the ice
začéti na napačnem koncu to begin at the wrong end
začéti pogajanja z to enter into negotiations with
začéti s proizvedbami to set enquiries on foot
začéti pravni postopek proti to institute (ali to take) legal proceedings against
začéti pogovor z to engage in a conversation with
začéti govor to begin a speech
začéti kampanjo to open a campaign
začéti prepir to begin to quarrel
začéti z učenjem latinščine to start learning Latin, pogovorno to start Latin
začéti neko stvar (lotiti se) to start on a thing
začéti trgovino to set up (ali to start in) a business
začéti pri sebi (figurativno) to begin at home
začéti peti to burst into song
začel je pisati he began writing (ali to write)
začel je z malega he began on a small scale
zopet je začelo deževati the rain has set in again
šole (pouk) se začno 1. oktobra school starts on October 1st
začéti delati to start work, to commence working (ali to work)
začni(te) od začetka! begin at the beginning!
slabo je začel he has had a bad start
začel je piti (figurativno) he has taken to drink
predstava se začne ob devetih the performance begins at nine
najslabši del poti se začne v X. the worst stretch of road begins at X.
letos se je zima zgodaj začela winter has set in early this year

zákon

1. (postava, zaveza) law; act (of parliament); tehnika principle

pisani zákon statute
božji zákon divine law
Grimmov zákon gramatika Grimm's law
duh zákona the spirit of the law
po angleškem zákonu under English law
na temelju zákona by virtue of a law, under a law
zbirka zákonov digest (of laws)
zákon ponudbe in povpraševanja the law of supply and demand
zákoni perspektive the laws pl of perspective
kršilec zákona lawbreaker, transgressor, offender
kršitev zákona transgression (ali violation) of a law, offence, ZDA offense
oseba zunaj zákona outlaw
oseba, ki se pokorava zákonu law-abiding person
tolmačenje zákona interpretation of the law, law interpretation
luknja v zákonu loophole in the law
zaščiten z zákonom protected by law
novi (stari) zákon religija New (Old) Testament
z zákonom pooblaščen organ statutorily empowered authority
izdati zákon to pass (ali to promulgate) a law
izvrševati zákone to administer the law
odobriti zákon to ratify (ali to approve) a law
obiti zákon to circumvent (ali to evade) to get round the law
kršiti zákon to infringe (ali to violate, to transgress, to contravene) a law
pasti, priti pod zákon to come under a law
postati zákon to become law, to pass into law
postaviti koga izven zákona to outlaw someone
zákon je prevladal the law prevailed
sprejeti zákon parlament to pass a bill
izboljšati, spremeniti zákon to amend a law
razveljaviti, ukiniti zákon to abrogate (ali to repeal) a law
zákon velja the law is in force, the law is valid (ali binding)
zákon bo stopil v veljavo dne 1. januarja the law will come into force (ali will come into effect) on the 1st of January
temeljiti na zákonu to be based on statutory authority
urejati z zákonom to regulate by statute and constitution
uvajati z zákonom to introduce by statute
uveljaviti zákon to enforce a law, to put a law into force

2. (zakonska zveza) marriage, matrimony, wedlock

civilni zákon civil marriage
divji zákon cohabitation, concubinage
ločitev zákona divorce
nesrečen zákon an ill-assorted couple
poskusni zákon ZDA companionate marriage
njun zákon je bil srečen their marriage was a happy one
zákon je bil ločen the marriage was dissolved
ima sina iz prvega zákona she has a son by her first marriage
živela sta v srečnem zákonu they lived in connubial bliss
živeti v divjem zákonu (figurativno) to cohabit, to live together (as man and wife)

zakon o ravnovesju stalna zveza
fizika (zakon gibanja) ▸ tehetetlenség törvénye
Sopomenke: 1. Newtonov zakon

zamudíti to be late (for); to miss; to come late; to be behind time

zamudíti šolo to be late for school
zamudíti vlak to miss the train
zamudíti priložnost, priliko to miss (ali to lose, to neglect, to omit, to let slip) an opportunity
zamudil sem 1. dejanje I missed the first act
pohiti, sicer boš zamudil vlak! hurry up or you'll miss the train!
zamudila boš vlak you are going to miss the train
zamudíti se to make too long a stay, to stay too long

zapísnik minutes pl; protocol; record

zapísnik o 1. seji skupščine minutes of the 1st session of the assembly
sejni zapísnik minutes of a meeting
iz zapísnika 10. seje izvršilnega odbora RSS from the minutes of the 10th session of the executive committee of the RSS
pisati, voditi zapísnik to take (ali to keep) the minutes
dati na zapísnik to make a deposition (ali a statement)
napisati zapísnik to draw up the minutes
smem smatrati, da je zapísnik odobren? may I take the minutes as read?
ne določen za zapísnik not minuted, off the record

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

zima samostalnik
1. (letni čas) ▸ télEni najhujših suš v stoletju je sledila mrzla zima. ▸ Az évszázad egyik legnagyobb aszályát hideg tél követte.V vas se odpravita le poredko, vendar se zdi, da se bosta na zimo morala preseliti. ▸ Csak ritkán mennek be a faluba, de úgy tűnik, télre át kell költözniük.
Povezane iztočnice: astronomska zima, koledarska zima, zelena zima

2. (o stanju narave) ▸ télTo zlasti velja za severna pobočja, kjer sta nad 1500 metri še zima in trd, pomrznjen sneg. ▸ Ez elsősorban az északi lejtőkre igaz, ahol 1.500 méter felett még tél van és keményre fagyott a hó.

3. (obdobje glede na dogajanje) ▸ télVrhunec letošnje skakalne zime bodo olimpijske igre v Pjongčangu. ▸ Az idei téli síugrószezon csúcspontja a phjongcshangi olimpiai játékok lesznek.Če v vaši omari visi kostim iz tvida, ste glavni nakup za naslednjo modno zimo že opravili. ▸ Ha van egy tweedkosztüm a szekrényében, akkor már be is szerezte a jövő téli divatszezon fő darabját.Nemški kapitulaciji v prvi svetovni vojni leta 1918 je sledila zelo burna zima. ▸ Az 1. világháborús német kapitulációt 1918-ban nagyon viharos tél követte.

4. (o literarnem liku) ▸ TélKot kaže, minulemu pustu ni uspelo pregnati starke zime iz naših krajev. ▸ Úgy tűnik, hogy a farsang nem tudta elűzni Télanyót városainkból.
Še malo, pa se bo tudi jesen poslovila, saj jo bo iz naših krajev pregnala starka zima. ▸ Nemsoká az ősz is elbúcsúzik, hisz Télanyó elűzi tájainkról.Botra zima je letos poskrbela za obilico snega, zato obratujejo tudi mnoge žičnice v dolini. ▸ Az idei tél rengeteg havat hozott, és a völgy számos sífelvonója üzemel.
Predvsem ljubitelje belih strmin je malce skrbelo, kaj bo z botro zimo. ▸ Különösen a fehér lejtők szerelmesei aggódtak kissé, hogy mit tartogat számukra a téltündér.

znosíti (znósim) perf. ➞ znesti 1 portare; ammucchiare, accumulare:
znositi pohištvo iz sobe portare i mobili dalla stanza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. znositi denar v gostilno sperperare i soldi all'osteria
znositi komu vse na nos spiattellare, spifferare tutto a qcn.

zōna -ae, f (tuj. ζώνη)

1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.

2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.

zu¹ Präposition k/h (zu einem Haus, zum Vater, zum Kuchen zur letzten Ruhe, eins zum anderen k hiši, k očetu, h kolaču, k zadnjemu počitku, eno k drugemu); v (zu Berlin, zur Freude, zu Brei, zur Bank, zu Bett, zu zweit, zu Händen v Berlinu, v veselje, v kašo, v banko, v posteljo, v dvoje, v roke); na (zur Post, zum [Schluß] Schluss, zum Anfang, zu meiner Überraschung, zur Arbeit, zum Glück na pošto, na koncu, na začetku, na svoje presenečenje, na delo, na srečo); za (zum Preise von, zu Weihnachten za ceno, za Božič); po (zu zwei/drei, zu 100 Mark, zum Preise, zu deutsch po dva/tri, po 1oo mark, po ceni, po nemško); ob, o (zu einer Zeit, zur Seite stehen ob času, stati ob strani); s (zum 1. Februar usw. s 1. februarjem); zu Mittag opoldne; zu Weihnachten za Božič; 3 zu 2 3 proti 2; zu einem Drittel bösartig: ena tretjina je (zločesta); zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen priti v zavest, priti k zavesti; zavedeti se; zur See fahren biti pomorščak, delati na ladji; zu keiner Zeit nikoli; zum ersten/dritten usw. Mal prvič, tretjič itd.; zur Zeit Napoleons/der Pest: za (Napoleona/kuge)

zum (= zu dem); zum 1. April s 1. aprilom

zvíšati élever, accroître, augmenter , (cene) majorer, hausser, faire monter

(pri športu) zvišati na 3:1 porter l'avantage (ali le score) à 3-1

žumènica ž gl. žućenica 1.

žȕrica ž
1. zool. škrjančar, ostriž, Falco subbuteo
2. gl. žura 1.