Franja

vohálen olfativo; olfatorio

vohalni organ órgano m del olfato
vohalni živec nervio m olfativo

vohalni epitel stalna zveza
anatomija (del nosne votline) ▸ szaglóhám
Sopomenke: vohalni epitelij

vohalni epitelij stalna zveza
anatomija (del nosne votline) ▸ szaglóhám
Sopomenke: vohalni epitel

voi

A) pron.

1. vi:
beati voi! blagor vam!
poveri voi! gorje vam!

2. (s predlogom a)
a voi! izvolite! prosim! vrsta je na vas!
eccomi a voi sem že tu (vam na voljo)
torniamo a voi vrnimo se k vaši zadevi

3. (z raznimi predlogi)
da voi pri vas, na vašem domu
fate da voi storite sami
abbiamo parlato di voi govorili smo o vas

4. (kot subjekt v brezosebnih izrazih)
quando voi pensate a tanta gente bisognosa če pomislimo na vse te ljudi, ki živijo v pomanjkanju

B) m
dare del voi vikati

vojášnica cuartel m

dvorišče vojašnice patio m del cuartel
nastaniti v vojašnici acuartelar

vôjen de guerra

v vojnem času en tiempos de guerra
vojni cilj finalidad f (ali objetivo m) de la guera
vojna bolnica hospital m de campaña
vojni dogodki acontecimientos m pl (ali sucesos m pl) de la guerra
vojni dopisnik (invalid, oškodovanec, tovariš, ujetnik, zločin, zločinec) corresponsal m (mutilado m, damnificado m, compañero m, prisionero m, crimen m, criminal m) de guerra
vojni hujskač instigador m a la guerra, belicista m
vojen svèt (material, davek, potencial, stroj) consejo m (material m, impuesto m, potencial m, máquina f ali ingenio m) de guerra
vojni minister (ministrstvo) Ministro m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército (Ministerio m de la Guerra, (v Španiji) del Ejército)
vojna grozodejstva (žrtev) atrocidades f pl (víctima f) de la guerra
vojna grožnja (odškodnina, napoved, škoda) amenaza f (indemnización f, declaración f, daños m pl) de guerra
vojna oprema, oborožitev armamento m
vojno stanje (gospodarstvo, posojilo) estado m (economía f; impréstito m) de guerra
vojna mornarica marina f de guerra, (v Španiji) Armada f
vojna luka puerto m militar
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna f de la guerra
vojna zvijača estratagema f; ardid m de guerra
vojna industrija industria f (de material) de guerra
vojna odprava expedición f militar; campaña f
vojni dolgovi deudas f pl de la guerra
vojni pogrešanec desaparecido m en campaña
vojno številčno stanje efectivos m pl de guerra
vojna znanost ciencia f militar
vojna doklada plus m de campaña
vojno področje zona f de operaciones
vojna psihoza psicosis f de guerra
vojen pravo derecho m de guerra, (nagli sod) ley f marcial
vojen ladja barco (ali buque m) de guerra
vojne vdove in sirote viudas f pl y huérfanos m pl de guerra
vojno sodišče consejo m de guerra, tribunal m militar
postaviti pred vojno sodišče llevar ante un consejo de guerra, hacer juzgar por un consejo de guerra
vojni nasprotnik adversario m de la guerra
vojno ujetništvo cautiverio m; cautividad f
priti pasti v vojno ujetništvo caer (ali ser hecho) prisionero
postaviti v vojno stanje poner en pie de guerra

vòl (vôla) m

1. bue (pl. buoi)
vpreči vole attaccare i buoi (al carro)
orati z voli arare coi buoi
par volov paio di buoi
delati, garati kot vol lavorare come un negro
tepsti kot vola picchiare, bastonare qcn. selvaggiamente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti lačen, da bi vola pojedel avere una fame da lupi
pren. s parom volov me ne spraviš tja non ci vengo per tutto l'oro del mondo
pog. žganje za vola ubiti un'acquavite forte da mettere a terra un toro

2. pejor. (neumen človek) tonto, balordo, babbeo

volante² m avto volan:
asso del volante avtomobilski as
sport del volante avtomobilizem
stare al volante voziti avto

volante leteč; klateč se, tavajoč

ciervo volante rogač
hoja volante letak
mesa volante spiritistična miza
hilos volantes pozno poletje
pez volante leteča riba
volante m volan (pri obleki, pri avtu); letak; senčnik pri svetilki; operjena žogica
un as del volante (avtomobilski) dirkaški prvak
tomar el volante pobegniti

voleo moški spol

en un voleo v hipu
del primer voleo (fig) pri prvem zaletu

volílen electoral; de voto

volilni boj (kampanja, lokal, postopek, žara, reforma, propaganda, program) batalla f ali lucha f (campaña f, colegio m, procedimiento m, urna f, reforma f, propaganda f, programa m) electoral
volilna udeležba (okrožje, zakon, seznam, pravilnik, odbor, podkupovanje) participación f (distrito m, ley f, censo m, reglamento m, comité m, corrupción f) electoral
volilni upravičenec votante m inscrito en el censo electoral
volilna upravičenost, pravica derecho m de voto
volilna obveznost obligación f de votar
volilne obljube promesas f pl hechas a los electores
volilno geslo, volilna parola lema m, divisa f
volilni glas voto m, pol sufragio m
volilna tajnost secreto m del sufragio
volilni rezultat resultado m de las elecciones
aktivna volilna pravica voto m activo
pasivna volilna pravica elegibilidad f
splošna volilna pravica sufragio m universal
volilni govor discurso m (de propaganda) electoral
volilna kabina cabina f de colegio electoral
volilni listek papeleta f de votación
volilna turneja viaje m de propaganda electoral
volilno zborovanje reunión f electoral, mitin, mitín m (de propaganda) electoral
volilni knez (hist) (príncipe m) elector m

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus

vólk zool lobo m

zeleni volk (kem) acetato m de cobre; cardenillo m; (vrtavka) trompo m, peón m
podenje volka juego m del peón (ali de la peonza)
volk v ovčji koži (fig) el lobo con piel de cordero, cara f de beato con uñas de gato
biti lačen kot volk tener un hambre de lobo; med excoriación f (entre las piernas), intertrigo m
treba je tuliti z volkovi (fig) dondequiera que fueres, haz como vieres; quien con lobos anda, a aullar se enseña

vólna (-e) f

1. lana:
česati, prati, sukati, presti volno pettinare, lavare, torcere, filare la lana
angorska, kašmirska volna lana d'angora, cachemire
volna za pletenje lana per lavori a maglia
tekst. celična volna fibra tessile artificiale
enoletna volna lana di agnello di un anno
mikana volna lana scardassata
runska volna lana del dorso
trgana volna lana rigenerata

2. teh. lana:
izolirna volna lana isolante
jeklena volna lana di acciaio
mineralna volna lana minerale
steklena volna lana di vetro
žlindrina volna lana di scoria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poslati koga po žabjo volno sbarazzarsi di qcn. con un pretesto
pren. presti žabjo volno fare cose insulse, portare vasi a Samo
les. lesna volna trucioli di legno

volontario

A) agg. (m pl. -ri)

1. fiziol. hoten:
muscolo volontario hotna mišica

2. nameren; naklepen; prostovoljen:
azione volontaria namerno dejanje
esilio volontario prostovoljno izgnanstvo
omicidio volontario naklepni umor

3. spontan, samohoten

4. prostovoljen

B) m (f -ia; m pl. -ri) prostovoljec, prostovoljka; volonter, volonterka:
soldato volontario, volontario voj. prostovoljec
volontario del sangue krvodajalec
volontario in servizio civile prostovoljec v civilni službi

volpe f

1. zool. lisica (Vulpes):
volpe argentata srebrna lisica (Vulpes fulva)
volpe del deserto, della sabbia fenek, puščavska lisica (Fennecus zerda)
volpe di mare lisičji som, morska lisica (Alopias vulpes)
volpe rossa lisica (Vulpes vulpes)

2. lisica (krzno)

3. pren. lisjak, zvitež

4. med. plešavost, alopecija

5. bot. (golpe) snetivost
PREGOVORI: con la volpe convien volpeggiare preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti

volteo moški spol obrat, okret; poskok

el volteo del molino klopot mlina

volumen -inis, n (volvere)

1. (le pesn.) ovinek, zavoj, krivina, zavinek, okljuk, vijuga, „rida“, serpentina, vrtinec, val, krog ipd.: serpens sinuosa volumina versat V., pars cetera (sc. anguium) pontum pone legit sinuatque immensa volumine terga V., subito duo sunt (sc. dracones) iunctoque volumine serpunt O., sinuetque (sc. equus) alterna volumina crurum V. in naj upogiba kriveč zdaj eno, zdaj drugo nogo, vinclorum immensa volumina versat V. mnogotero zapleteno jermenje, zvito jermenje, zviti jermeni (cesta), volumina fumi O., Lucan., Amm. vrtinci (valovi, sukljanje, vitje) dima, longo per multa volumina tractu aestuat unda Lucan. v silnem valovju, silno valujoč; occ. krožitev, kroženje, krožni tek: sideraque alta trahit celerique volumine torquet O., volumen caudarum Amm., saeculorum Aug.

2. metaf. spremenljivost, spreminjanje, sprememba: magna sortis humanae volumina Plin.

3. meton. papir(us)ov zvitek, zvitek papir(us)a, knjižni zvitek, knjiga, spis, volúmen ipd. (prim. umbilīcus): Vitr., Plin., Plin. iun., Dig. idr., explicet suum volumen illud, quod ei planum facere possum Erucium conscripsisse Ci., volumen plenum querelae Ci., plura in eo libro persecuti sumus, quem separatum de eo fecimus … quare studiosos Catonis ad illud volumen (spis) delegamus N., plura persequi magnitudo voluminis prohibet N. majhen (skromen) obseg, drobnost zvitka (knjižice), volumina selectarum epistularum Ci., annosa volumina vatum H., pontificum libri, volumina rerum H., bellum unico volumine expositum divisit in septem libros Suet., volumen publicum Amm. uradno sestavljeni zapisnik, gestorum volumen Amm. uradni spis, uradni zapis; occ. (kot del večjega spisa) knjiga, zvezek: Ci. ep., Cels., Col., Plin. idr., sedecim volumina epistularum (sc. Ciceronis) … ad Atticum missarum N., mutatae ter quinque volumina formae O. 15 knjig o spremembah = 15 (Ovidijevih) knjig Metamorfoz, sexto volumine perscripti Vitr., libri tres in sex volumina divisi Plin. iun.

volver [-ue-; pp vuelto]

1. obrniti, valiti, valjati; spremeniti (v); preorati; nazaj dati, vrniti; nazaj poslati; odbijati, odvrniti; bljuvati, bruhati; prevesti

volver la cara, volver el rostro ozreti se, obrniti se
volver la comida izbruhati jed
volver de espaldas na rame dati
volver la(s) espalda(s) komu hrbet obrniti
eso me vuelve furioso to me spravi v besnost
volver la hoja obrniti list, (fig) začeti drugo (novo) življenje
volver loco (a) koga v obup spraviti; komu glavo zmešati
volver mal por mal vračati zlo za zlo
volver tonto poneumniti
volver un vestido obrniti obleko
no tener adónde volver los ojos (fig) prav nič si ne znati pomagati

2. vrniti se; spet k sebi priti, zopet se zavesti; obrniti se; odbiti se

volver atrás vrniti se, obrniti se
al volver na povratnem potovanju
a un volver de cabeza v hipu, kot bi trenil
volveré otra vez se bom še enkrat oglasil
le ha vuelto la calentura (on) ima zopet vročino
vuelvo volando ta hip se vrnem
volver a casa vrniti se domov
volver al buen camino (fig) ubrati pot kreposti
volver a asegurar ponovno (zopet) zagotoviti; pozavarovati
volver a decir ponoviti
¡(eso) no lo vuelvas a decir! tega ne reci še enkrat!
volver a empezar zopet, znova začeti
volver a ver zopet videti
volver a traer nazaj prinesti
hoy he vuelto a nacer danes sem ušel smrtni nevarnosti
volver de hablar con pravkar govoriti z
volver en sí spet k sebi priti, spet se zavesti; premisliti si
volver en su acuerdo zopet k sebi priti
volver por sí braniti se; vzpostaviti svojo čast
volver por alg. zavzeti se za koga
volver sobre pokazati na; vrniti se na
volver sobre sí (fig) vase iti; opomoči si
volver sobre el asunto vrniti se na stvar
volver sobre sus pasos po isti poti nazaj iti
volverse obrniti se, vrniti se; spremeniti se; postati; pokvariti se (vino); otrpniti, zaspati (noga)
volverse atrás (fig) ne držati besede, figa mož biti
volverse atrás de un contrato umakniti (preklicati) pogodbo
volverse loco znoreti, nor postati
volverse loco buscando kot nor iskati
es para volverse loco človek bi znorel
volverse contra uno obrniti se proti komu; preganjati, zasledovati koga, spreti se s kom
volverse a casar spet se poročiti
todo se me vuelve del revés (ali en contra) vse mi gre narobe
me he vuelto a dormir spet sem zaspal

votlina samostalnik
1. (naravni prostor) ▸ üreg, sziklaüreg, odúNa stene votlin je pračlovek risal živali in tako obvladal svoj strah pred zlimi duhovi, preden je odšel na lov. ▸ A sziklaüregek falaira az ősember állatokat rajzolt, így küzdötte le vadászat előtt a rossz szellemekkel szembeni félelmét.Obalo krasijo globoke votline, strme stene in posamezni kamniti stebri. ▸ A tengerpartot mély üregek, meredek sziklák és különálló kőoszlopok tarkítják.
2. (del telesa) ▸ üregEndoskop je optični inštrument za pregledovanje telesnih votlin. ▸ Az endoszkóp a testüregek vizsgálatára szolgáló optikai műszer.Že na kopnem poskusimo izenačiti pritisk v votlinah glave, da nas težave ne bi presenetile v vodi. ▸ Már a szárazföldön próbáljuk kiegyenlíteni a fejüregekben lévő nyomást, hogy ne a vízben érjenek minket váratlanul a nehézségek.Zaklopka normalno omogoča tok krvi v eni smeri iz zgornje votline srca v sosednji prekat. ▸ A billentyű általában lehetővé teszi, hogy a vér egy irányban áramoljon a szív felső üregéből a szomszédos kamrába.

3. (o obliki) ▸ üreg, odú, vájat
V tisti votlini nisem mogel delati, ker nisem mogel postaviti svoje mize. ▸ Abban az odúban nem tudtam tovább dolgozni, mert nem tudtam felállítani az íróasztalomat.
Stolnica je bila velikanska, mračna votlina. ▸ A stand egy hatalmas, sötét odú volt.
Na vozovih so izdolbli manjše votline. ▸ Apró vájatokat véstek a szekerekbe.
Sklenemo dlani, tako da dlani objameta druga drugo in nastane votlina. ▸ Kulcsoljok össze a tenyereinket úgy, hogy köztük egy üreg keletkezzen.

4. (o psihičnem stanju) ▸ bugyor, üreg, odúV temnih votlinah njegovega uma je začel rasti strah. ▸ Az elméje sötét bugyraiban nőni kezdett a félelem.
Moški se občasno zatečejo v svojo votlino, ko po napornem dnevu potrebujejo mir in počitek. ▸ A férfiak időnként visszavonulnak az odvukba, amikor egy fárasztó nap után nyugalomra és pihenésre van szükségük.