Franja

pritŕgati retirer, retrancher de, priver quelqu'un de quelque chose

pritrgati si se priver de quelque chose
pritrgati si od ust économiser sur sa nourriture, prendre sur sa bouche

pritŕgati (-am) | pritrgováti (-újem)

A) perf., imperf. decurtare; defraudare:
pritrgati komu plačo decurtare a uno la paga, defraudare uno nella paga

B) pritŕgati si (-am si) | pritrgováti si (-újem si) perf., imperf. refl. privarsi di qcs.:
pritrgovati si od ust privarsi del necessario, togliersi il pane di bocca

privar oropati, odvzeti, odtegniti; odstaviti; prepovedati; omamiti, opiti; uživati naklonjenost; imeti vpliv (ugled); igrati važno vlogo

privar de la libertad oropati svobode
privar de los sentidos omamiti
la caballerosidad que priva en los españoles viteštvo, ki odlikuje Špance
privarse odtegniti si, pritrgati si, ne si privoščiti, vzdržati se česa, odreči se; postati omamljen ali nezavesten
privarse de un placer odreči se užitku
no privarse de nada vsega si privoščiti, ničemur se ne odreči

priver [prive] verbe transitif odvzeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj), odtegniti

se priver de quelque chose prostovoljno se odreči, se odpovedati čemu; odtrgati si
être privé de quelque chose biti brez česa
priver quelqu'un de ses droits civils, de sa liberté odvzeti komu njegove državljanske pravice, njegovo prostost
priver un enfant de dessert odtegniti otroku poobedek
elle a dûse priver pour élever ses enfants pritrgavala si je od ust, da bi vzgojila svoje otroke
elle ne se prive pas de vous dénigrer ona se ne more vzdržati, da vas ne bi črnila

prive|zati [é] (-žem)

1. anbinden, pritrditi: festmachen, festbinden, festknoten, na kaj: aufbinden

2. pomorstvo festmachen, vertäuen

3.
agronomija in vrtnarstvo privezati na količek anpflocken, anpflöcken
privezati na kol agronomija in vrtnarstvo anpfählen
talce: an einen Pfahl binden

4.
privezati s pasom/z jermenom angurten
privezati si okoli pasu (etwas) umbinden
privezati z varnostnim pasom anschnallen (se sich)

5.
figurativno privezati si dušo s pijačo, jedačo: Leib und Seele zusammenhalten

privézati (-véžem) | privezováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. legare, assicurare; (privezati plovilo) ormeggiare:
privezati živino k jaslim legare il bestiame alla greppia
navt. privezati jadra imbrogliare le vele

2. pren. legare a:
privezati otroke na grunt legare i figli al podere
privezati na posteljo inchiodare al letto
agr. privezati tele non dare il vitello al macello

B) privézati se (-véžem se) | privezováti se (-újem se) perf., imperf. refl. legarsi:
alp. privezati se legarsi in cordata
privezati se z varnostnim pasom mettere la cintura di sicurezza

C) privézati si (-véžem si) | privezováti si (-újem si) perf., imperf. refl. šalj.
privezati si dušo calmare la fame, la sete; sfamarsi, dissetarsi
privezati si kravato incravattarsi, annodarsi la cravatta

privíd (-a) m

1. allucinazione:
prividi vročičnega bolnika allucinazioni di un malato febbricitante

2. ekst. fantasma, spettro; miraggio, visione; illusione; abbaglio:
privid lahkega zaslužka il miraggio di facili guadagni
ne delati si nobenih prividov non farsi illusioni, non illudersi
jaz ne vidim nič, menda imaš privide io non vedo niente, avrai le traveggole

privléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare, trascinare verso; attirare:
privleči mreže na suho tirare le reti in secco
pren. privleči kaj na dan far luce su qcs.
privleči na dan kočljiva vprašanja sfoderare domande imbarazzanti

2. portare (a fatica):
privleči kovček v hišo portare a fatica la valigia in casa

3. trascinare a forza:
koga privleči k zdravniku trascinare qcn. a forza dal medico

4. redko attirare l'interesse

B) privléči se (-vléčem se) perf. refl. trascinarsi:
ves bolan se je komaj privlekel domov fiaccato dal malore, si trascinò faticosamente a casa

privoščíti ne pas envier , (komu iz srca) être content (pour quelqu'un de tout son cœur)

ne privoščiti komu kaj envier quelque chose à quelqu'un
ne privoščiti komu sreče être jaloux du bonheur de quelqu'un, ne pas souffrir de voir quelqu'un heureux
privoščiti si kaj s'offrir, se payer quelque chose, se régaler de quelque chose, se permettre, se payer le luxe de
prav vse si privoščiti ne se priver de rien, ne se laisser manquer de rien, ne rien se refuser
privoščim mu, da je uspel je suis content pour lui qu'il ait réussi
to je razkošje, ki si ga ne morem privoščiti c'est un luxe que je ne peux pas m'offrir
ne privošči si nobenega počitka il ne s'accorde aucun repos
to mu privoščim (ironično) c'est bien fait pour lui

privóščiti

privóščiti komu not to envy someone, not to grudge someone, not to deny (ali to stint someone in...); to give readily (ali willingly, gladly); to grant, to allow
ne privóščiti (= zavidati) to envy, to grudge, to begrudge; (komu česa someone something)
privoščim mu to I don't grudge (ali envy) it him, (v slabem pomenu) (= prav mu je) it serves him right
privóščiti komu kaj slabega to wish someone ill
privóščiti si to afford, to treat oneself
tega si ne morem privóščiti I can't afford it
privóščiti si počitnice, dopust (oddih) to treat oneself to a holiday
privóščiti si buteljko šampanjca to treat oneself to a bottle of champagne
ne si privóščiti potrebnega to stint oneself
privóščiti si koga (figurativno) to poke fun at someone, to make fun of someone
niti kruha si ne privošči he is even denying himself bread
tega ne bi nikomur privoščil (figurativno) ZDA it shouldn't happen to a dog

privóščiti (-im)

A) perf.

1. non invidiare, augurare:
iz srca privoščiti augurare di tutto cuore
niti kruha mu ne privošči gli invidia il boccone nella bocca

2. concedere, accordare

B) privóščiti si (-im si) perf. refl.

1. concedersi, permettersi:
tega si ne morem privoščiti questo non posso permettermelo

2. (ponorčevati se iz koga) farsi gioco di qcn., burlarsi di qcn.

privóščiti

privoščiti komu kaj no envidiar a/c a alg
privoščiti si kaj permitirse a/c
ne privošči si najmanjšega razvedrila (él) se abstiene de toda diversión
privoščim mu (Vam) to lo celebro por él (por usted)
ne morem si privoščiti tega razkošja no puedo permitirme tal lujo
to si lahko vsakdo privošči eso está al alcance de todos (ali de cualquiera)

privréti (-vrèm) | privrévati (-am) perf., imperf.

1. scaturire; sgorgare, zampillare; erompere (tudi pren.):
iz kraterja je privrela lava la lava eruppe dal cratere
voda privre iz zemlje l'acqua sgorga dalla terra

2. pren. riversarsi, affluire:
ljudje so privreli na ulice la gente si riversò sulle strade

prizadéti (-dénem) | prizadévati (-am)

A) perf. imperf.

1. addolorare, affliggere; pren. ledere, offendere, intaccare; turbare:
prizadeti dobro ime, čast ledere, offendere la reputazione, l'onore di qcn.
vsaka krivica ga zelo prizadene ogni ingiustizia lo addolora amaramente

2. colpire:
povodenj je najbolj prizadela kmečko prebivalstvo l'alluvione ha colpito anzitutto la popolazione delle campagne
bolezen, ki lahko prizadene srce una malattia che può colpire il cuore

3.
prizadeti bolečino,žalost arrecare sofferenza, dolore
prizadeti škodo infliggere, arrecare danni

B) prizadévati si (-am si) imperf. refl. adoperarsi, cercare, ingegnarsi, premurarsi, prodigarsi:
prizadevati si za čim boljši uspeh adoperarsi per ottenere il miglior risultato possibile
prizadevati si v pomoč žrtvam potresa prodigarsi per soccorrere i terremotati

prizadévati

prizadevati si ali se za se donner de la peine (ali du mal) pour, s'efforcer de, s'appliquer à, tâcher de, chercher à, s'employer à
skrbi komu prizadevati causer (ali donner) des soucis à quelqu'un, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
veliko, zelo si prizadevati za mettre toute son application (ali son zèle) à
na vse načine si prizadevati se donner bien de la peine (ali bien du mal, toutes les peines du monde), ne pas plaindre sa peine, familiarno se donner beaucoup de tintouin
kvišku si prizadevati (figurativno) aspirer (ali chercher) à arriver (ali à monter), avoir de l'ambition

priznánje acknowledgment; recognition; (dopustitev) admission, avowal, concession; (izpoved, spoved) confession; (cenjenje, spoštovanje) appreciation

priznánje inovatorju award to the innovator
v priznánje njegovih zaslug in recognition of his merits
priznánje de iure de jure recognition
de facto priznánje de facto recognition
v znak priznánja za... in recognition of...
v priznánje naših zaslug in recognition of our merits
dobiti, pridobiti si priznánje to win recognition
izsiliti priznánje iz koga to extort an admission from someone
priznánje napak je prvi korak k poboljšanju admission of error is the first step towards improvement
dati vse (ali polno) priznánje (figurativno) to do justice (komu to someone)

prizvók (-a) m

1. pren. risonanza, suono:
petrarkistični prizvoki nekaterih pesmi risonanze petrarchesche di certa poesia
v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost nel suono delle sue parole avvertiva che si sentiva offeso

2. accento, tono; sfumatura:
narečen, tuj prizvok accento dialettale, straniero

prižgáti prižígati to light; to kindle

prižgáti, prižígati meso to burn the meat
prižgáti, prižígati ogenj to light the fire
prižgáti, prižígati plamen to kindle a flame; (električno luč) to turn on the light
prižgáti, prižígati si cigareto to light up a cigarette
zopet prižgáti, prižígati to relight

prižgáti (-žgèm) | prižígati (-am) perf., imperf.

1. accendere:
prižigati sveče, ogenj, pipo accendere le candele, il fuoco, la pipa
pren. prižigati kadilo komu incensare qcn.
prižgati plamen upanja v srcu accendere, risvegliare la speranza nel cuore
ob prihodu Turkov so vrh hribov prižigali kresove all'avvicinarsi dei turchi si accendevano dei falò in cima ai monti

2. pog. (vkljčiti, vključevati) accendere; avviare:
prižgati radijski, televizijski sprejemnik accendere la radio, il televisore
avt. prižgati motor accendere, avviare il motore
pren. prižgati zeleno luč za kaj dare via libera a qcs.

prō¹ (iz indoev. *proH- (lativ osnove per(o)- oddaljen); prim. sor. skr. prá- pred, zelo, prā-tár zgodaj, pratarám dalje, gr. πρό pred, πρό-τερος sprednji, prejšnji, πρωί zgodaj, zarana, praslovansko *pra- prejšnji, prek(o), sl. pra- [prim. pra-ded, prvi, pravi], lit. pra- prek(o), skozi = sl. pro- (predpona; prim. pro-da(ja)ti), got. fra- in far- = stvnem. fir-, nem. ver-)

A. adv. kot prepona

1. pred, prej, izza, naprej, dalje (prim. prod-ire, prod-igere, pro-cedere, pro-cidere, pro-cumbere, proferre, pro-avus idr.).

2. za kaj, za to: prod-esse idr.

3. za = namesto: pro-fecto („kar stoji namesto dejanja“, dejstvo); v tvorbah pro-consul ali pro-praetor (iz pro consule, pro praetore) idr.

4. v primer(jav)i s čim, primerno: prout, proquam.

B. praep. z abl.

I.

1. pred čim, pri glag. premikanja na videz pred kaj; pro = s hrbtom obrnjen proti predmetu, ante = z licem obrnjen proti predmetu: sedens pro aede Castoris Ci., pro curiā L., pro portis in statione erant C., stabat pro litore classis T. pred obrežjem = ob obrežju; od tod copias … pro vallo (oppido) collocaverat C. pred nasipom (taborom (ostrogom), mestom); tako tudi: pro castris copias producere C. peljati pred tabor (ostrog) = čete peljati in razvrstiti pred tabor (ostrog).

2. spredaj na čem ali v čem: pro suggestu loqui C. (spredaj) na odru (tribuni), v zboru, na zborovanju, pro tribunali Ci., statio est pro opere L. (spredaj) na okopih, pro contione L., T. pred skupščino, na skupščini, ob (na) zbor(ovanj)u, pro rostris Suet., pro tectis saxa mittere S. stoječ (spredaj) na strehah = s streh.

3. metaf. za koga, kaj = v obrambo koga, česa, v korist komu, čemu: pro libertate loqui L., dicere pro aliquo Ci., poenas capere pro aliquo S., pro patriā mori H., dimicare pro legibus, pro libertate, pro patriā Ci., haec cum contra legem proque lege dicta essent L., hoc non modo non pro me (ne le ne meni v korist), sed contra me (meni v škodo) est potius Ci., orationes pro se et in alios L., metuo, ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie Ci. —

II.

1. za koga, kaj = namesto: pro vallo carros obiecerant C., pro sertis atque aeneis (sc. loricis) linteas dedit N., fremens plebs centum pro uno dominos factos L., pro consule esse Ci. biti namestnik v provinci, biti prokonzul, pro praetore venire Athenas Ci. kot namestnik, kot propretor, quaestor pro praetore in Hispaniam missus est L. (od tod besedi proconsul, propraetor; prim. tudi pod prō quaestore), pro collegio L. v imenu.

2. kakor, kot, za kaj (o istosti): pro patre esse alicui C., hostibus pro sociis uti S., se pro cive gerere Ci., pro perfugā venire C., pro victis abierunt L., ab insciis pro noxiis conciduntur N., pro certo scire L. zagotovo, pro viso renuntiare C. kot videno, kot dejstvo, pro seditione reserat Cu. toliko kot upor, pro damnato esse Ci. biti toliko kot obsojen, dicere pro testimonio Ci. pri zaslišanju prič povedati, kot (zaslišana) priča izpovedati, facit hoc pro amico C. kot prijatelj, pro amicis L. kot prijatelji, prijateljsko, se pro cive gerere Ci. vesti se kot državljan = izvrševati dolžnosti in pravice državljana.

3. za kaj = v (kot) povračilo, v (kot) poplačilo česa: pro meritis gratiam referre N., pro beneficiis plurimum alicui debere C., pro frumento pecuniam solvere Ci., pro vecturā solvere Ci. —

III.

1. po, v primer(jav)i z (s), primerno čemu, proti čemu: agere pro viribus Ci., pro virili parte Ci., pro tempore et pro re C. po času in okoliščinah, glede na čas in okoliščine, pro portione (gl. portio) L. = pro ratā parte C. v določenem razmerju, pro se quisque Ci. vsak po svojih močeh, vsak zase, pro hominis dignitate amplo funere extulit N., aliquem pro dignitate laudare Ci.

2. po = zaradi, vsled: pro tuā prudentiā, pro tuo amore L., pro imperio Ter. oblastno, zapovedljivo, zapovedujoče, pro eo, quanti te facio Ci. ep. po tem (= glede na to), kolikor te spoštujem, po mojem spoštovanju do tebe; lahko tudi pro eo ac ali atque ali quam prav tako (toliko) kakor: pro eo ac debui Sulpicius in Ci. ep. = po svoji dolžnosti, pro eo est atque … Icti., pro eo, ac si Ci. ali atque si Icti. ali quasi Icti. prav tako, kakor (kot) (da) bi, pro eo, quod Ci. ker tedaj, pro eo ut = prout Ci. potem kakor.

3. po, z (s) = na pobudo, po posredovanju koga, česa: fieri pro tribuno aedilem L., ut pro suffragio renuntiaretur Ci., pro praede litis vindiciarum cum satis accepisset Ci.

Opomba: V zloženkah je o besede pro nav. dolg, kratek je le pred vokali (prŏ-avus, prŏ-inde), včasih pred f (prŏ-fānus, prŏ-fundus) in skoraj vedno v gr. besedah (npr. prŏ-logus = gr. πρόλογος, redko prō-logus).