Franja

višína (-e) f

1. altezza; (nadmorska) altitudine; alto:
meriti višino česa misurare l'altezza di qcs.
koča je na višini 1500 m la baita è a un'altitudine di 1500 m

2. livello; ammontare; entità:
določiti višino davka stabilire l'ammontare dell'imposta
višina kazni l'entità della pena

3. knjiž. (vrh, vzpetina) altura; cima; quota:
gorske višine cime montuose

4. (stopnja, raven) livello:
obdržati kondicijo na ustrezni višini mantenere la forma fisica a un adeguato livello

5. muz. altezza:
višina tona altezza del tono

6. mat. altezza; vet.
plečna višina altezza delle spalle
teh. sesalna višina altezza di aspirazione
astr. geocentrična višina zvezde altezza geocentrica di un astro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. aer. letalo izgublja višino l'aereo perde quota
nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja la tempesta li investì all'altezza del Capo di Buona Speranza
geogr. absolutna (nadmorska), relativna višina altitudine assoluta, relativa (sul livello del mare)
šport. skok v višino salto in alto
tisk. višina knjižnega hrbta spalla
arhit. višina loka monta
grad. višina stopnice alzata

višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m

z višine (des)de lo alto (de)
v višini arriba; en el aire
na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
nadmorska višina altitud f
merjenje višine altimetría f
dvigati se v višino elevarse, alzarse
dvigniti v višino alzar, levantar
višina vode nivel m del agua
pridobiti na višini ganar altura

vite¹ f bot.

1. (vinska) trta (Vitis vinifera)
vite americana, selvatica (abrostine) divja trta (Vitis labrusca)
vite bianca (brionia) bluščec (Bryonia dioica)
grappoli, occhi, pampini, tralci, viticci della vite grozdi, očesca, listi, mladike, vitice trte
piangere come una vite tagliata pren. jokati, da bi se kamen usmilil, da bi si oči izjokal

2.
vite del Canada, vergine srobotnik, vinika (Parthenocissus quinquifolia)
vite nera bljušč, raboka (Tamus communis)
vite d'orso gorenk, matejk, letečje, rdeča malenca (Vaccinium vitisidaea)

vitica samostalnik
1. pogosto v množini (del rastline) ▸ inda, kacs, kocsányFižol se s steblom ovija okoli opore, grah pa se opore oprime z viticami. ▸ A bab szárával felkúszik a támasztékra, míg a zöldborsó kacsokkal kapaszkodik.
Ribez operemo, osušimo in s pomočjo vilic z vitic potrgamo jagode. ▸ A ribizlit megmossuk, megszárítjuk, és villa segítségével eltávolítjuk a szemeket a fürtről.
Povezane iztočnice: stebelna vitica, listna vitica

2. pogosto v množini (o vzorcu) ▸ indaNa dvorišču, tlakovanem s podolgovatimi kamnitimi ploščami je stala ljubka fontana iz umetnega kamna, z izrezljanimi viticami. ▸ A hosszúkás kőlapokkal burkolt udvaron kecses, műkőből készült szökőkút állt, faragott indákkal.Tudi kopalniški elementi so lahko okrašeni z viticami. ▸ A fürdőelemeket is díszíthetik indák.
Čez blede ostanke izvirne antične ornamentike so pozneje z oljem doslikali vitice in rastlinje. ▸ Az eredeti antik díszítés halvány maradványai fölé később olajjal festettek indákat és növényeket.
Zlate inicialke, cvetlične vitice, miniature in drugi okraski so lepoto dragocenih kodeksov še povečevali. ▸ Az arany iniciálék, a virágindák, a miniatűrök és a többi díszítőelem csak tovább fokozták az érdékes kódexek szépségét.

vitrína (-e) f vetrina; vetriera:
muzejske vitrine le vetrine del museo
vitrina z urami in nakitom la vetrina del gioielliere (con orologi e gioielli)

vittima f

1. relig. daritvena žival

2. pren. žrtev:
vittima della fame, della guerra, del terremoto žrtev lakote, vojne, potresa
vittima della strada žrtev prometne nesreče
essere vittima di biti žrtev (česa)

3. žrtev (nasilja, objestnosti):
povera vittima! iron. ubožec!
fare la vittima delati se žrtev

vivere^*

A) v. intr. (pres. vivo)

1. živeti (biti pri življenju):
cessare di vivere umreti

2. živeti; preživljati se:
vivere d'accatto, di espedienti, del proprio lavoro, di rendita preživljati se z beračenjem, pomagati si z zvijačami, živeti od lastnega dela, od rente
vivere agiatamente, miseramente živeti premožno, revno
vivere di caccia, di pesca preživljati se z lovom, z ribolovom
vivere in campagna, in città, all'estero živeti na deželi, v mestu, v tujini
Dante visse nel duecento Dante je živel v trinajstem stoletju
vivere d'amore, d'odio pren. živeti od ljubezni, od sovraštva
vivere alla giornata živeti tjavendan
non lasciar vivere una persona koga stalno nadlegovati
vivere e lasciar vivere živeti in pustiti živeti
vivere per qcn. živeti za koga
vivere a sé živeti odmaknjeno

3. živeti, obnašati se

4. pren. živeti:
vivere nel cuore, nella memoria živeti v srcu, v spominu

5. tisk
vive! ostane, stet

B) v. tr.

1. živeti; preživeti, preživljati:
vivere un brutto momento preživeti hud trenutek
vivere una vita serena živeti mirno

2. poskusiti, poskušati; doživeti, doživljati; vživeti, vživljati se v:
vivere attimi di angoscia doživljati trenutke tesnobe
vivere una parte vživeti se v vlogo (igralec)

C) m (le sing.)

1. življenje:
amare il quieto vivere ljubiti mirno življenje

2. ekst. življenje (sredstva):
il vivere costa sempre più caro življenje je zmeraj dražje
PREGOVORI: chi muore giace e chi vive si dà pace preg. življenje teče dalje
chi vive sperando, muore cantando preg. kakor življenje, tako smrt
chi vivrà vedrà preg. čas vse dozori

vivir do-, pre-živeti, živeti, bivati, stanovati; trajati; obstati (obstojim)

vivir del aire (fig) od zraka živeti
vivir amancebado živeti v divjem zakonu
vivir a lo grande razkošno živeti
vivir a su gusto udobno živeti
vivir de caridad živeti od miloščine
vivir despreocupado brezskrbno, tjavdan živeti
vivir pobremente, en estrechez revno živeti, težko se prebijati skozi življenje
viviendo mi padre za življenja mojega očeta
¡viva! naj živi!
¡vive Dios! pri moji veri!
¡vivir para ver! to bi pa rad videl!; kdo bi si bil to mislil!
¿quién vive? (voj) kdo je! kdo gre? (stražarjev klic)
ir a vivir a otra casa menjati stanovanje
está que no vive (pop) smrtno je zaljubljen; konec je z njim

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

viza samostalnik
(dokument) ▸ vízumZa vstop v državo je potrebna viza, ki pa pogosto velja le za del Rusije. ▸ Az országba való belépéshez vízumra van szükség, amely gyakran csak Oroszország egy részére érvényes.
Sopomenke: vizum
Povezane iztočnice: turistična viza

vizio m (pl. -zi)

1. pregreha:
il vizio della pigrizia lenoba
i sette vizi capitali relig. sedem naglavnih pregreh

2. ekst. (stara, grda) navada; nagnjenje, strast
il vizio del fumo kadilska razvada
il bambino ha il vizio di succhiarsi il pollice otrok je navajen sesati palec

3. anat. napaka, hiba

4. ekst. napaka:
vizio di fabbricazione tovarniška napaka
vizio di ortografia pravopisna napaka

5. pravo nepravilnost

vizioso

A) agg.

1. pregrešen

2. pokvarjen

3. ekst. nepravilen, napačen; netočen:
circolo vizioso pren. začarani krog
posizione viziosa del piede nepravilna lega stopala
pronuncia viziosa napačna izgovarjava

B) m (f -sa) pokvarjenec, perverznež

vizíta (-e) f

1. med. visita:
glavna vizita visita del medico capo

2. ekst. visita, controllo

vkljúčno adv.

1. incluso, inclusivamente, compreso; entro:
prošnje je treba oddati do vključno 1. januarja le domande vanno presentate entro e non più tardi del 1^o gennaio

2. incluso, compreso:
cena kosila (s pogrinjkom in postrežbo) je okoli pettisoč tolarjev il pranzo costa sui cinquemila talleri, tutto compreso
organizirati poročno slavje vključno z vsem, kar gre zraven organizzare una festa di nozze con tutti i suoi annessi e connessi

vkováti (vkújem) perf.

1. assicurare, inserire (forgiando); pren. forgiare; inculcare:
vkovati okrasne obroče na sprednjo stran skrinje inserire degli anelli ornamentali nella parte anteriore del cassettone
pren. s strogo vzgojo vkovati v koga ponižnost in pokorščino con un'educazione severa inculcare in qcn. soggezione e umiltà

2. incatenare, mettere in catene:
vkovati sužnje v skupno verigo incatenare gli schiavi a una comune catena

3. pren. imprigionare:
zamrznjena reka je ladjo vkovala v led ghiacciando il fiume imprigionò la nave

vláda (-e) f governo; gabinetto:
organi vlade organi di governo
predsednik vlade presidente del Consiglio (dei ministri), capo del governo, premier
koalicijska vlada governo di coalizione
sestaviti novo vlado formare un nuovo gabinetto
vlada v senci il gabinetto ombra
demokratična, enostrankarska vlada govero democratico, monocolore

vláda gobierno m ; régimen m ; (doba vladanja) reinado m

vlada duhovščine teocracia f, clericalismo m
vlada v senci gobierno fantasma
ženska vlada gobierno de las mujeres, ginecocracia f
za (časa) vlade, pod vlado bajo el reinado de
civilna (vojaška) vlada gobierno civil (militar)
vlada drhali gobierno de la plebe, oclocracia f
marionetna vlada gobierno títere, gobierno fantoche
zvezna vlada gobierno federal
program vlade programa m (A tudi platforma f) del gobierno
reorganizacija (sedež) vlade reorganización f (sede f) del gobierno
sestaviti (vreči) vlado formar (derribar) un gobierno
vlada je odstopila el gobierno ha presentado su dimisión

vládanje (-a) n governo; ekst. regno; signoria:
um. Učinki dobrega vladanja A. Lorenzettija gli Effetti del Buon Governo di A. Lorenzetti

vlága humedad f

odporen proti vlagi resistente a la humedad
vlaga zraka humedad del aire, humedad atmosférica
ščititi pred vlago! ¡protéjase contra (ali presérvese de) la humedad!

vláganje (-a)

1. n immissione, introduzione:
vlaganje diskete v disketno enoto introduzione del floppy disk nell'unità a dischi

2. ekon. deposito, investimento; il depositare, l'investire:
vlaganje prihrankov na hranilno knjižico depositare i risparmi sul libretto di risparmio

3. gosp. conservazione, sciroppatura:
vlaganje sadja la conservazione della frutta

4. adm. presentazione (di domanda)