Franja

Zadetki iskanja

  • jerebika samostalnik
    1. Sorbus (drevo) ▸ berkenye, berkenyefa
    zasaditi jerebiko ▸ berkenyefát ültet
    plod jerebike ▸ berkenyefa termése
    jagode jerebike ▸ berkenyebogyók
    Povezane iztočnice: navadna jerebika

    2. (plod) ▸ berkenye
    kompot iz jerebike ▸ berkenyebefőtt
  • jesen samostalnik
    1. (letni čas) ▸ ősz
    pozna jesen ▸ késő ősz
    zgodnja jesen ▸ kora ősz
    deževna jesen ▸ esős ősz
    topla jesen ▸ meleg ősz
    koledarska jesen ▸ naptári ősz
    meteorološka jesen ▸ meteorológiai ősz
    konec jeseni ▸ ősz vége
    zavleči se v jesen ▸ belenyúlik az őszbe
    prestaviti na jesen ▸ őszre halaszt
    znanilec jeseni ▸ ősz hírnöke
    cveteti do pozne jeseni ▸ késő őszig virágzik
    od jeseni ▸ ősztől
    do jeseni ▸ őszig
    sredi jeseni ▸ ősz közepén
    na jesen ▸ ősszel
    Tabor smo iz pomladi prestavili na jesen. ▸ A tábort tavaszról őszre halasztottuk.
    Kdo ve, kaj nas čaka na jesen, ko vode tukaj rade podivjajo. ▸ Ki tudja mi vár ránk ősszel, amikor itt a vizek meg szoktak vadulni.
    Povezane iztočnice: astronomska jesen

    2. (obdobje glede na dogajanje) ▸ ősz
    politična jesen ▸ politikai ősz
    pestra jesenkontrastivno zanimivo eseményekben gazdag ősz
    burna jesen ▸ viharos ősz
    Okoljskega ministra čaka burna politična jesen. ▸ A környezetvédelmi minisztert viharos politikai ősz várja.
  • jesenov pridevnik
    1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ kőris, kőrisfa
    jesenov drevored ▸ kőrissor

    2. (izdelan iz jesenovega lesa) ▸ kőris, kőrisfa
    jesenov furnir ▸ kőrisfa furnér
    jesenova palica ▸ kőrisbot
  • jesti [é] (jem) pojesti essen; (hraniti se) speisen, essen, sich nähren (von); (obedovati) tafeln, razkošno: schlemmen; v lokalu: auswärts essen
    jesti naprej weiteressen
    jesti pred drugimi voressen
    jesti a la carte nach der Karte essen
    veliko/malo jesti ein starker/schwacher Esser sein
    pošteno jesti dem Essen zusprechen
    malo jesti wie ein Spatz essen
    jesti kot mlatič fressen wie ein Scheunendrescher
    jesti iz roke aus der Faust essen
    figurativno jesti komu iz roke (jemandem) aus der Hand fressen
    kdor ne dela, naj ne je wer nicht arbeitet, soll auch nicht essen
  • jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

    dietično jésti to keep to a diet
    dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
    glasno jésti to munch
    jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
    jésti s krožnika to eat from a plate
    pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
    naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
    rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
    rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
    jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
    jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
    jésti s tekom to relish one's food
    jésti brez teka to eat without appetite
    dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
    on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
    ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
    on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
    preveč jém I overeat
    on jé samo ribe he eats nothing but fish
    pri njih se dobro jé they keep a good table
    jaz vse jém I eat anything
    rajši jém teletino I prefer veal
    mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
    ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
    on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
    jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
    kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
    jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jeter [žəte] verbe transitif vreči, zagnati, metati, (za)lučati

    jeter l'ancre zasidrati se
    jeter l'argent par la fenêtre metati denar skozi okno
    jeter en l'air v zrak vreči
    jeter un cri zavpiti, zakričati
    jeter feu et flammes iskre metati, ogenj bruhati
    jeter un essaim rojiti
    jeter des éclats de rire (za)krohotati se
    jeter les fondements položiti temelje
    jeter en fonte vliti (kip)
    jeter un coup d'œil pogledati
    jeter des larmes prelivati solze
    jeter un pont zgraditi most, premostiti
    jeter des racines pognati korenine
    jeter quelque chose au nez de quelqu'un komu pod nos kaj dati
    jeter un sort sur quelqu'un začarati, uročiti koga
    jeter la terreur širiti grozo
    se jeter vreči se, pognati se, skočiti; izlivati se (reka)
    se jeter au travers de quelque chose zoperstaviti se čemu
    être jeté à la côte nasesti (ladja)
    jeter ses armes položiti orožje
    jeter son bonnet par-dessus les moulins nad ničemer se ne spotikati, na nič se ne ozirati
    jeter aux chiens, aux moineaux (figuré) skozi okno metati
    jeter dehors ven vreči
    se jeter à l'eau v vodo skočiti (da bi si vzeli življenje)
    se jeter dans l'eau v vodo skočiti (za kopanje)
    se jeter dans l'eau de peur de la pluie (figuré) priti iz dežja pod kap
    jeter la gourme izdivjati se
    jeter sa langue aux chiens obupati nad ugibanjem
    jeter le manche après la cognée (figuré) puško v koruzo vreči
    jeter au panier v koš vreči
    jeter de la poudre aux yeux de quelqu'un (figuré) komu pesek v oči metati
    jeter du ridicule sur quelqu'un osmešiti koga
    se jeter à la tête de quelqu'un (figuré) komu se vseliti
    se jeter la tête au mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
    cela ne se jette en moule to ni tako lahko, tako enostavno
  • jet|ra [é] srednji spol množina (-er)

    1. anatomija die Leber, -leber ( medicinacistična Zystenleber, zastojna Stauungsleber)
    … jeter/za jetra Leber- ( medicinaabsces der [Leberabszeß] Leberabszess, rak der Leberkrebs, strup za das Lebergift, ciroza die Leberzirrhose, die Leberschrumpfung, die Schrumpfleber, bolezen das Leberleiden, degeneracija die Leberdegeneration, okvara der Leberschaden, die Leberschädigung, vnetje die Leberentzündung, zdravljenje die Lebertherapie)
    bolan na jetrih leberkrank
    bolečina pri jetrih der Leberschmerz
    okvariti jetra eine Leberschädigung verursachen, einen Leberschaden verursachen
    učinkovati na jetra zdravila: leberwirksam sein
    figurativno iti na jetra auf den Wecker fallen/gehen, an die Nieren gehen

    2. živalstvo, zoologija, v kuhinji: die Leber, -leber (gosja Gänseleber, perutninska Geflügelleber, telečja Kalbsleber)
    pasteta iz gosjih jeter die Gänseleberpastete
  • jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

    camarade masculin de jeu tovariš pri igri
    maison féminin de jeu igralnica
    passion féminin du jeu igralska strast
    vieux jeu staromoden
    jeux pluriel en plein air igre na prostem
    jeu d'agrément igra za zabavo
    jeu de bascule guganje
    jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
    jeu de clés serija ključev
    jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
    jeu de couleurs prelivanje barv
    jeu d'échecs šah (igra)
    jeu d'enfant otroška, otročja igra
    jeu de hasard hazardna igra
    jeu du hasard igra usode
    jeu inutile (technique) prazen tek
    jeu joué že domenjena stvar
    jeu de mots besedna igra
    les Jeux Olympigues olimpijske igre
    jeu de quilles kegljanje
    jeu de scène odrska igra
    jeu de société družabna igra
    au jeu pri igri
    en jeu (technique) v obratu, pogonu
    à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
    à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
    de bon jeu odkrit in pošten
    par manière de jeu za šalo
    d'entrée de jeu takoj v začetku
    ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
    c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
    c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
    y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
    avoir beau jeu de imeti lahko delo
    cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
    donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
    entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
    entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
    être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
    faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
    se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
    faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
    faites vos jeux! igrajte! stavite!
    jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer un jeu serré previdno igrati
    montrer son jeu pokazati svoje karte
    se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
    prendre en jeu ne resno vzeti
    tenir jeu dati revanšo
    tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
    cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
    le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
    il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!
  • jéza anger; (divja) rage, wrath; (tiha) sulks pl, sulk, pique; temper, indignation, passion; pesniško choler; wrathfulness

    nagla jéza irascibility, hot temper
    ves iz sebe od jéze biti to be ablaze with anger, to be beside oneself with rage
    nagle jéze swift to anger
    izbruh jéze a fit of anger (ali of passion, of temper)
    zaripel od jéze flushed with anger
    v hipni jézi, v navalu jéze in a fit of anger (ali of pique)
    biti nagle jéze to be irascible, to be hot-tempered, to have an evil temper
    biti v jézi s kom to have a grudge against someone, pogovorno to have it in for someone
    kuhati jézo na koga to bear a grudge against someone
    jézo kuha name he bears me a grudge
    staro jézo kuhajo name they have an old grudge against me
    dati duška svoji jézi to give vent to one's anger
    kipeti, pihati od jéze to simmer (ali to fume) with anger
    stresti svojo jézo nad koga to wreak one's anger on someone, to take it out on someone, to vent one's anger on someone
    izliti svojo jézo na koga arhaično to pour out the vials of one's wrath upon someone
    jéza se mu bo kmalu ohladila, polegla his anger will soon subside
  • jezbíca (-e) f hidr. argine trasversale, repellente, pennello;
    jezbica iz fašin fascinata
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • Jezus Kristus stalna zveza
    v krščanstvu (svetopisemska oseba) ▸ Jézus Krisztus
    Sopomenke: Jezus iz Nazareta
  • jockey2 [džɔ́ki]

    1. prehodni glagol
    poklicno jahati (jockey)
    pogovorno oslepariti, prekaniti, prelisičiti

    2. neprehodni glagol
    slepariti

    to jockey s.o. aside speljati koga drugam
    to jockey s.o. into s.th. pregovoriti koga k čemu
    to jockey s.o. into a position preskrbeti komu položaj s protekcijo
    to jockey s.o. out of his money izmamiti denar iz koga
    šport to jockey for position poiskati si dobro mesto
  • joie [žwa] féminin veselje, radost; pluriel zabave, užitki

    avec joie z veseljem
    plein, rempli de joie ves vesel, radosten
    joie maligne škodoželjnost
    joie de vivre veselje do življenja
    fille féminin de joie lahkoživka, prostitutka
    feu masculin de joie (kresni) ogenj (na prostem)
    rayonnant de joie žareč od veselja
    se donner de quelque chose à cœur joie nekaj popolno uživati, si privoščiti, popolnoma se predati čemu
    être au comble de sa joie skakati od veselja
    faire la joie de quelqu'un biti komu v veselje
    se faire une joie de quelque chose najti veselje v čem
    mettre en joie razveseliti, povzročiti veselje pri
    ne pas se sentir de joie biti ves iz sebe od veselja
  • joint [žwɛ̃] masculin sklep, zglob; spah; šiv; zatesnitev, tesnilo; razpoka; figuré delikatna, kočljiva točka

    sans joint brezšiven
    joint annulaire tesnilni obroč
    joint en caoutchouc tesnilo iz gume
    le joint de l'affaire delikatna točka zadeve
    trouver le joint (figuré) najti najboljši način, kako se lotiti stvari
  • jojobin pridevnik
    1. (pridobljen iz jojobe) ▸ jojoba
    jojobino olje ▸ jojobaolaj
    jojobin vosek ▸ jojobaviasz
    Jojobino olje je naravni tekoči vosek, ki ga pridobivajo iz listov jojobinega grma. ▸ A jojobaolaj természetes folyékony viasz, amelyet a jojobacserje leveleiből nyernek ki.

    2. (o rastlini ali delu rastline) ▸ jojoba
    jojobin grm ▸ jojobacserje
    jojobino drevo ▸ jojobafa

    3. (izdelek) ▸ jojoba
    jojobino maslo ▸ jojobavaj
  • jonc [žɔ̃] masculin trst, biček, bičje, loček; prstan; populaire zlato

    un panier de jonc košara iz ličja
    droit comme un jonc raven ko sveča
  • jópa (ženska) chaqueta f

    usnjena jopa chaquetón m de cuero
    lovska jopa cazadora f; (iz ovčje kože, brez rokavov) zamarra f
  • jouer [žwe] verbe intransitif, verbe transitif igrati (se), šaliti se; z lahkoto delovati

    en jouant, pour jouer za šalo
    en se jouant igraje, z lahkoto
    jouer quelqu'un (figuré) prevarati koga
    jouer avec une arme igrati se z orožjem
    jouer d'un jouet z igračo se igrati
    jouer du violon, du piano igrati na violino, na klavir
    ce bois joue ta les se krivi
    jouer avec sa vie, avec sa santé, avec le feu (tudi figuré) igrati se z življenjem, s svojim zdravjem, z ognjem
    jouer à Bourse špekulirati na borzi
    jouer au grand seigneur igrati velikega gospoda
    jouer un rôle igrati vlogo
    jouer de malheur ne uspeti
    se jouer igrati se
    se jouer de quelqu'un norčevati se iz koga
    se jouer des lois ne se ozirati na zakone
    faire jouer une machine spraviti stroj v tek, v delovanje
    faire jouer les pompes brizgati vodo, gasiti
    faire jouer tous les ressorts vse sile napeti
    faire jouer la corde sensible ubrati občutljivo struno, skušati ganiti
    ne pas jouer (familier) nobene vloge ne igrati
    jouer atout izigrati adut
    jouer à la balle, à cache-cache, aux soldats, aux Indiens, à la petite guerre igrati se z žogo, skrivalnice, vojake, Indijance, vojske
    jouer au billard, aux cartes, aux dés, aux échecs, au basketball, au tennis igrati biljard, karte, kockati, šah, košarko, tenis
    jouer une partie d'échecs igrati partijo šaha
    jouer sa dernière carte vse poskusiti
    jouer la comédie (figuré) igrati komedijo, pretvarjati se
    jouer du couteau (figuré) dobro rabiti nož
    jouer à la fausse compagnie tovariše na cedilu pustiti
    jouer des coudes komolce uporabljati, naprej se (pre)riniti
    jouer à cahier ouvert igrati po notah na prvi pogled
    jouer au plus fin skušati se medsebojno prelisičiti, opehariti
    jouer la surprise hliniti presenečenje
    jouer bien son jeu dobro opraviti svojo stvar
    jouer un jeu dangereux, un mauvais jeu nevarno igro igrati
    jouer gros, grand jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
    jouer sur la victoire (figuré) veliko tvegati
    jouer 100 francs sur un cheval igrati, staviti 100 frankov na konja
    jouer un jeu serré oprezno igrati, ne pokazati svoje slabe strani
    jouer à jeu sûr, au plus sûr varno, netvegano igrati
    jouer de la mâchoire požrešno jesti
    jouer des mains praskati z nohti, biti si v laseh, prepirati se
    jouer sur les mots dvoumno govoriti
    jouer aux quilles kegljati
    jouer (à) quitte ou double vse na eno karto staviti
    jouer serré previdno, oprezno igrati, figuré previdno se lotiti dela
    jouer un tour à quelqu'un zagosti jo komu
    jouer le tout pour le tout, à tout perdre vse staviti v igro
    jouer va-banque, son va-tout postaviti vse na kocko, vse tvegati, spuščati se v veliko nevarnost
    jouer sa vie življenje tvegati
    jouer des yeux, de la prunelle (zaljubljeno) oči vrteti (zavijati)