Franja

vijólica (-e) f bot. viola, violetta (Viola):
šopek vijolic un mazzolino di viole
dišeča vijolica viola mammola (Viola odorata)
divja vijolica viola del pensiero (Viola tricolor)

vilica samostalnik
1. tudi vilice (del jedilnega pribora) ▸ villaTesto večkrat prebodemo z vilico, da se med peko ne dviga. ▸ A tésztát többször átszúrjuk villával, hogy sütés közben ne emelkedjen meg.Banano zmečkajte z vilico, zamešajte jajce in mandljevo olje. ▸ A banánt villával pépesítse, keverje bele a tojást és a mandulaolajat.Paradižnik z vilicami pretlačimo, da se razkuha. ▸ A paradicsomot villával pépesítse.
Vzel je plastične vilice in se pri mizi v kotu lotil piščanca. ▸ Fogta a műanyag villát, és a sarokban lévő asztalnál nekilátott a csirkének.

2. pogosto v množini (del kolesa ali motorja) ▸ villaKuhar je, ne da bi zaviral, zapeljal v križišče in zadel v prednjo vilico kolesa, tako da je kolesarka padla po vozišču in se hudo ranila. ▸ A szakács fékezés nélkül hajtott be a kereszteződésbe és nekiment a kerékpár első villájának, amitől a kerékpáros az úttestre esett és súlyosan megsérült.
Izboljšan je šeststopenjski menjalnik, predelali pa so tudi sprednje vilice. ▸ Javítottak a hatfokozatú váltón és az első villákat is átdolgozták.

3. ponavadi v množini (orodje za nakladanje) ▸ villaS sodelavcema je s tovornega avtomobila raztovarjal nakladalno vilico za delovni stroj. ▸ Kollégáival éppen egy munkagép rakodóvilláját pakolták le egy teherautóról.

4. ponavadi v množini (vrtnarski pripomoček) ▸ villaSadilne vilice lahko uporabite za delitev majhnih trajnic. ▸ A kisebb évelők osztásához használhat ültetővillát.

5. ponavadi v množini (del telefona) ▸ villaPrekinila je zvezo in glasno položila slušalko na vilice. ▸ Megszakította a hívást és a villára csapta a kagylót.

6. (del brade) ▸ állkapocscsont
Zdravniki so ugotovili, da ima premaknjeno vilico in hud pretres možganov. ▸ Az orvosok megállapították, hogy elmozdult az állkapocscsontja és súlyos agyrázkódást szenvedett.

vilica za ostrige stalna zveza
(del kuhinjskega pribora) ▸ osztrigavilla

vilica za ribo stalna zveza
(del kuhinjskega pribora) ▸ halvilla

villaggio m (pl. -gi)

1. vas:
idiota, scemo del villaggio vaški bebec, norec

2. ekst. naselje:
villaggio olimpico olimpijsko naselje
villaggio turistico turistično naselje

vincolo m

1. pravo služnost:
vincolo forestale gozdna služnost
vincolo ipotecario hipoteka

2. pren. obveza, obveznost:
vincolo del giuramento obveza sprejeta s prisego

3. pren. vez, zveza:
vincolo dell'amicizia prijateljska vez
vincolo del matrimonio zakonska zveza
i vincoli del sangue krvne vezi

Vindius -iī, m, popolnoma Vindius mons Víndij, Víndijska gora, zahodni del Kantabrijskega gorovja v Hispaniji: Fl.

vino m

1. vino:
vino bianco, rosé, rosso belo, roze, rdeče vino
vino da dessert, da pasto desertno, namizno vino
vino secco, abboccato, dolce suho, polsladko, sladko vino
vino nuovo, vecchio novo, staro vino
vino d'annata žlahtno vino
vino artefatto sadno vino
vino battezzato pren. šalj. krščeno vino
vino brulé kuhano vino
vino a denominazione d'origine controllata vino s kontroliranim poreklom
vino fatturato ponarejeno, nepristno vino
vino gasato, gassato umetno peneče se vino
vino mezzo, secondo patočno vino
vino tipico (nova kategorija za vino da tavola z nekaterimi značilnostmi rajona)
dire pane al pane e vino al vino pren. naliti čistega vina, reči bobu bob in popu pop

2. (sadno) vino:
vino di mele (sidro) jabolčnik
vino di riso sake

3. pren. pijanost:
i fumi del vino pijanost
avere il vino allegro, triste pren. v pijanem stanju biti vesel, žalosten
reggere il vino dobro prenesti vino
smaltire il vino prespati pijanost, strezniti se
PREGOVORI: buon vino fa buon sangue preg. vino poživlja kri

vino moški spol vino

vino abocado pol sladko vino
vino aguado, vino bautizado z vodo mešano, krščeno vino
vino añejo staro, uležano v.
vino artificial umetno v.
vino caliente kuhano v.
vino clarete svetlo rdeče v.
vino corriente, vino común namizno v.
vino (de) champaña šampanjec
vino de dos hojas dve leti staro vino
vino dulce sladko vino
vino espumoso peneče se v.
vino de lágrima samotok
vino medicamentoso, vino medicinal zdravilno v.
vino mezclado rezano (mešano) v.
vino moro nekrščeno v.
vino del país domače v.
vino de postre desertno v.
vino seco trpko v.
vino tinto rdeče v.
espíritu de vino vinski cvet
vicio de vino pijanstvo, pijančevanje
adulterar el vino ponarediti vino
bautizar (ali cristianar), aguar el vino vino krstiti, z vodo mešati
tomarse del vino opi(jani)ti se, nalesti se ga

víno vino m

belo vino vino blanco
desertno vino v. de postre, v. fino
dišavno vino v. aromático
domače vino v. del país
krščeno vino v. bautizado
kuhano vino v. caliente
lahko vino v. ligero
lansko, staro vino v. añejo
mašno vino v. de misa
mešano, rezano vino v. mezclado
namizno vino v. de mesa
fino namizno vino v. generoso
naravno vino v. natural, v. de origen
novo vino v. nuevo, v. de la última cosecha
narejeno, umetno vino v. artificial
nekrščeno vino v. moro
peneče se vino v. espumoso
rdeče vino v. tinto
polsladko vino v. abocado
sladko vino v. dulce
samotok (vino) v. de lágrima
svetlo rdeče vino v. clarete
vino iz soda v. en pipas
vino v steklenicah v. embotellado
trpko vino v. seco
zdravilno medicinal, v. medicamentoso
železnato vino v. ferruginoso
težko vino v. fuerte
karta (cenik) vin carta f (ali lista f) de vinos
krstiti, z vodo mešati vino bautizar (ali cristianar), aguar el vino
biti v rožicah od vina fam tener el vino alegre
nalesti se vina tomarse del vino

vínski de vinos; vinoso

vinski bratec gran bebedor m de vino
vinski cvet (kis) espíritu m (vinagre m) de vino
vinska čaša (vrč) copa f (cántaro m) para vino
vinske droži heces f pl del vino
vinski kamen tártaro m, crémor m tártaro
vinska kislina ácido m tartárico
vinska klet bodega f
vinsko leto año m abundante en vinos
vinski meh odre m (ali pellejo m) de vino
vinski mošt mosto m de uva
vinska pokušnja muestra f (ali cata f) de vinos
vinsko skladišče depósito m (ali almacén m) de vinos
vinski sod tonel m, pipa f, cuba f
vinska steklenica botella f para vino
vinska stiskalnica prensa f de uvas
vinska trta vid f; cepa f

viōla¹

A) f vijolica (Viola); vijolica (cvetlica):
un mazzolino di viole šopek vijolic
viola mammola babji stolček, dišeča vijolica (Viola odorata)
viola del pensiero mačeha (Viola tricolor)

B) agg. invar.

1. vijoličen

2. šport
giocatore, tifoso viola igralec, navijač Fiorentine

C) m invar.

1. vijolična barva

2. šport igralec Fiorentine

violazione f kršitev, kršenje; prelomitev; oskrunitev; onečaščenje:
violazione di un accordo kršitev dogovora
violazione di domicilio kršitev nedotakljivosti stanovanja
violazione di corrispondenza kršitev pisemske skrivnosti
violazione del segreto d'ufficio izdaja uradne skrivnosti
violazione di sepolcro oskrunitev groba
violazione di sigilli poškodovanje uradnega pečata
violazione di territorio kršitev nedotakljivosti ozemlja

vipera f

1. zool. gad (Vipera); kača:
vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)

2. pren. kača:
avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
essere una vipera biti strupen kot kača

3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)

virulēnza f

1. biol. virulenca

2. pren. virulenca, zlobnost, strupenost:
virulenza del linguaggio strupenost izrazov

visita f

1. obisk:
visita di dovere, di omaggio dolžnostni, vljudnostni
visita privata, ufficiale zasebni, uradni obisk
visita pastorale relig. kanonična vizitacija
visita a un amico, a un malato obisk prijatelja, bolnika
visita di S. Elisabetta pren. zelo dolg obisk
visita del Signore pren. nesreča
abito da visita popoldanska obleka
biglietto da visita vizitka
andare, essere in visita da qcn. iti h komu, biti pri kom na obisku
fare visita a obiskati (koga)

2. med. pregled:
visita ambulatoriale, domiciliare ambulantni pregled, pregled na domu
visita di controllo, generale, medica, specialistica kontrolni, splošni, zdravniški, specialistični pregled
marcar visita voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled
passare la visita dati se pregledati

3. ekst. pregled, preiskava, inšpekcija:
visita alle carceri, alla scuola inšpekcija zaporov, šolska inšpekcija
visita doganale carinski pregled
visita delle navi mercantili pregled, preiskava trgovskih ladij

visôkost (-i) f

1. altezza:
ekst. visokost neba l'altezza del cielo

2. pren. (domišljavost, prevzetnost) presunzione, boria, spocchia

3. knjiž. (vzvišenost, dostojanstvenost) nobiltà, sublimità

visokotemperatúren (-rna -o) adj. teh. ad alta temperatura:
visokotemperaturno sušenje lesa essicazione del legno ad alta temperatura

visokotlačn|i [ô] (-a, -o) Hochdruck- (del das Hochdruckteil, kompresor der Hochdruckverdichter, manometer das Hochdruckmanometer, okrov der Hochdruckzylinder, plinski vod die Hochdruckgasleitung, postopek das Hochdruckverfahren, elektrarna das Hochdruckkraftwerk, turbina die Hochdruckturbine)

víšek (-ška) m

1. colmo, estremo; apice, vertice; massimo:
prenehati na višku (kolesarske) kariere appendere la bicicletta al chiodo all'apice della carriera
to je višek! questo è il colmo!
zanj je višek sreče, če lahko potuje per lui il massimo della felicità è poter viaggiare

2. clou:
višek koncerta il clou del concerto

3. (presežek, ostanek) soprappiù, residuo, surplus;
višek delovne sile il surplus della manodopera
ekon. višek vrednosti plusvalore