Franja

palco moški spol oder (za gledalce); loža v gledališču

palco de platea parterna loža
palco de principal loža v prvi vrsti

pale³ [péil] samostalnik
kol, lata; ograja, meja; obseg, ozemlje, ograjeno ozemlje
grboslovje navpična črta v grbu

figurativno beyond (ali outside) the pale izven mej (dovoljenega)
figurativno within the pale of v mejah (dovoljenega); v okrilju (npr. cerkve)
the English Pale nekoč angleško ozemlje okrog Calaisa
the (English; ali Irish) Pale področje v vzhodni Irski, nekoč pod angleško upravo

palée [pale] féminin kolje, vrsta v zemljo zabitih kolov

palée de pont brana pri mostu

palier [palje] masculin stopniščni presledek; hodnik v nadstropju med dvema stanovanjema; technique (osni) ležaj; ravna horizontalna proga; figuré stopnja, nivo; vmesna faza stabilnosti

palier à billes kroglični ležaj
les voisins de palier sosedje iz stanovanja v istem nadstropju
(progresser) par paliers (napredovati) postopoma
cette voiture fait 150 kilomètres à l'heure en palier ta avto vozi 150 km na uro po ravnem

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

pallēscō -ere -uī (incoh. k pallēre)

1. oblede(va)ti, preblede(va)ti: pallescet super his H. (strmenja, strmeč), curis Pr., in femina Pr. v ljubezni do ženske obledevati = smrtno (silno) zaljubljen biti v žensko, mreti za žensko, zelo hrepeneti po ženski, umbratili vitā pallescere Q., qui timent, sanguine ex ore decedente pallescunt Gell., frons aut pudore obrubescit aut timore pallescit Aug.

2. metaf. rumeneti, orumene(va)ti, porumene(va)ti, zarumeneti, posta(ja)ti rumen, (o)žolteti: pallescunt frondes O., satum palluit auro O. kamen je bil rumeno zlato.

3. meton. v skrbeh biti, strašiti se, bati se, tesno biti komu pri srcu, tesni koga kaj: nullā culpā H., omnes futurā morte pallescunt Aug.

pall-mall [pélmél, pǽlmǽl] samostalnik
zgodovina stara igra z leseno žogo, ki jo je bilo treba vreči skozi železen obroč v aleji; aleja v Londonu, kjer so to igro igrali

Pall-Mall slovita londonska ulica (središče klubskega življenja)

palm² [pa:m] prehodni glagol
skriti v dlani (karte, kocke itd.); podkupiti; oslepariti; božati

to palm off oslepariti, dati komu kaj ponarejenega
to palm o.s. off as izdajati se za drugega
to palm on s.o. podtakniti komu kaj

palmar [pǽlmə] pridevnik
anatomija dlanski; v dlani

palmèta ž (fr. palmette) palmeta, ornament v obliki stiliziranih palmovih listov

palplanche [-plɑ̃š] féminin deska, ploh za (o)paženje v rudniku; ploh; (kovinski) tram

palūdātus 3 (*paluda = paludamentum) z vojaškim plaščem ogrnjen, v vojaškem plašču, v vojaški obleki (poseb. o vojskovodjih): Suet., paludati lictores L., duo volturii (o konzulih) L., non exspectant, ut paludati votis nuncupatis exeant (sc. consules) C., Pansa noster paludatus a. d. III Kal. (Ian.) profectus est Ci., duces Iuv., quae clam commissa capite luerentur, quia paludati fecere, laudamus Sen. ph., virgines Fest.; pesn. paludata aula Cl. cesarski dvor; subst. palūdātī -ōrum, m vojščaki, bojevniki (naspr. tunicati miroljubni državljani): Sid.

palūdicola -ae, m (palus2 in colere) prebivalec močvirja (močvirij), v močvirju (močvirjih) živeč: paludicolae Sicambri Sid., paludicola Ravenna Sid.

paludicolous [pæljudíkələs] pridevnik
ki prebiva v močvirju, močvirski

palūster -tris -tre (palus)

1. močvirnat, močviren, močvarast: Ulp. (Dig.), Fl., Cl. idr., ager, limus L., locus C., loca Ci.; tudi palūstris -e: ager palustris Col.; subst. palūstria -ium, n močvirnata mesta, močvirni kraji, močáve, starejše zamoke: Plin., Vulg.; pren.: lux Pers. v blatu pregreh prebito življenje.

2. močvirski, močviren = v močvirju živeč (rastoč): ranae H., fulicae O., aves Mel.; subst. palūstria -ium, n močvirske rastline: Plin.

pammachārius -iī, m (pammachum) zmagovalec v pamáhiju („vesoljni borbi“): Ambr., Hier.

pampero moški spol ameriška španščina prebivalec pamp; mrzel veter v pampah

panaricium -iī, n panarícij, neka nohtna bolezen, menda = paronychium zanóhtnica, črv v prstu: Ap. h.

pancration¹ (pancratium) -iī, n (gr. παγκράτιον) „vesoljna borba“, dvojna borba = boj v paru, pankrátion, telovadna vaja, ki je združevala rokoborbo (lucta) z bojem s pestmi (pugilatus): Pr., Plin., Sen. ph., Hyg., Aug.

pancratium [pænkréišiəm] samostalnik
atletsko tekmovanje v rokoborbi in boksu (v Stari Grčiji)