Franja

vezni elektronski par stalna zveza
kemija (del kemijske vezi) ▸ kötő elektronpár

vgradn|i (-a, -o) Einbau- (del das Einbauteil, motor der Einbaumotor)

vhodn|i [ó] (-a, -o)

1. Eingangs- (del der Eingangsteil, tok der Eingangsstrom, vrata die Eingangstür, das Eingangstor)

2. Eingabe- (enota die Eingabeeinheit, das Eingabegerät)

3.
gradbeništvo, arhitektura vhodni stolp der Torturm

ví (vé vé) pron.

1. voi:
vsi delamo, vi pa spite noi tutti lavoriamo, mentre voi (voialtri) dormite
blagor vam! beati voi!
gorje vam! poveri voi!

2. (izraža osebo, ki jo govoreči vika) lei; knjiž. ella:
ogovarjati koga z vi dare del lei a qcn.

3. (v dajalniku izraža svojino, osebno prizadetost)
kako vam je ime? (lei) come si chiama?
to so vam bili lepi časi quelli sì erano bei tempi!

4. (izraža človeka nasploh)
hudo je, če vas tako zaničujejo è grave se ti disprezzano così, se si è disprezzati così

via¹ f

1. cesta, pot; ulica:
via comunale, provinciale, statale občinska, provincialna, državna cesta
via asfaltata, lastricata asfaltirana, tlakovana cesta
via battuta prometna cesta
via cieca, senza uscita slepa ulica (tudi pren.);
via Dante Dantejeva ulica
via Trieste Tržaška cesta
via traversa prečna ulica
a mezza via na pol poti
incontrarsi per via srečati se na ulici, na cesti
mettersi la via fra le gambe, fra i piedi pren. prehoditi pot, ulico peš

2. ekst. pot, steza:
via d'acqua navt. luknja, špranja
via armentaria živinska steza
via coperta voj. strelski jarek, rov
via libera prost prehod
dare via libera pustiti prosto pot (tudi pren.)

3. (v nekaterih izrazih za označevanje prehoda, prenosa) po, prek:
via satellite prek satelita
prendere il rapido Milano-Roma, via Bologna peljati se z ekspresom Milano-Rim prek Bologne
viaggiare via mare, terra potovati po morju, po kopnem

4. astr.
via lattea rimska cesta

5. anat. pot:
via digerente, respiratoria prebavna, dihalna pot
via locale, orale, parenterale lokalno, oralno, parenteralno (jemanje zdravil)

6. pren. pot:
la via della coca kokainska pot
la via della seta hist. pot svile
fanali di via navigacijske luči
fare, tenere una via iti po neki poti
fare la via dell'America navt. pluti proti Ameriki
insegnare a qcn. la via pokazati komu pot
mettersi in via kreniti na pot

7. alpin. pot, vzpon:
alta via alpinistični vzpon
via ferrata zavarovana pot
ripetere una via ponoviti vzpon

8. ekst. pot, potovanje:
in via, per via po poti, spotoma
il malato è in via di guarigione bolnik se dobro zdravi

9. pren. kariera:
la via degli affari poslovna kariera
infiorare la via a qcn. pren. komu pomagati v karieri

10. pren. stran:
parente per via di madre sorodnik po materini strani

11. pren. sredstvo, možnost:
via aerea ptt letalska pošta
via e brevi trgov. hitre poti (telegraf, telefon)
via di scampo, d'uscita izhod

12. pren. (življenjska, moralna) pot:
essere sulla buona, sulla retta via biti na dobri, na pravi poti, iti po pravi poti

13. pren. pot, način (za dosego cilja):
in via confidenziale, privata zaupno, zasebno
via di mezzo srednja pot
per vie traverse pren. z zvijačo, na nepošten način
trovare la via del cuore najti pot do srca, ganiti

14. zaključek; dokaz

15.
per via di zaradi
per via che pog. ker:
devo studiare per via dell'esame moram se učiti zaradi izpita
non mi sono mosso da casa per via che stavo male nisem šel iz hiše, ker sem bil bolan

16. pot, postopek:
adire le vie legali pravo ubrati sodno pot, tožiti
agire per via diplomatica delovati po diplomatski poti
in via provvisoria začasno
vie di fatto fizični napad
passare a vie di fatto fizično napasti

viaje moški spol potovanje, prepotovanje; pot

viaje aéreo potovanje z letalom; (po)let
viaje alrededor del mundo potovanje okoli sveta
viaje de bodas (ali novios) poročno potovanje
viaje circular, viaje redondo krožno potovanje
viaje de ida y vuelta potovanje tja in nazaj
viaje de instrucción, viaje de estudio(s) študijsko potovanje
viaje de placer, viaje de recreo potovanje za rekreacijo
viaje (de) a pie peš potovanje
viaje por mar, viaje marítimo potovanje po morju
viaje por tierra, viaje continental potovanje po kopnem
aparato de viaje foto aparat za potovanje
¡buen viaje! srečno pot!
acortar, interrumpir, prolongar, proseguir, terminar el viaje skrajšati, prekiniti, podaljšati, nadaljevati, končati potovanje
estar de viaje biti na potovanju
salir (ali irse, partir) de viaje iti na potovanje, odpotovati
regresar (ali volver) del viaje vrniti se s potovanja

viale m

1. drevored, bulvar; steza (v parku)

2.
il viale del tramonto pren. (telesni, umski) zaton:
un attore sul viale del tramonto igralec v zatonu

vibrione m med. vibrij:
vibrione del colera vibrij azijske kolere (Vibrio cholarae)

více (víc) f pl. rel. purgatorio (tudi ekst.):
pekel, vice in nebesa l'inferno, il purgatorio, il paradiso
pren. trpeti kakor duša v vicah soffrire le pene del purgatorio

vīcēsimārius (vīcēnsimārius) 3 (vīcē(n)simus; vīcē(n)sima sc. pars) k dvajsetemu delu (dvajsetin(k)i) sodeč, dvajsetinski: aurum vicesimarium L. petodstotni davek (= dvajseti del prvotne kupnine), plačan ob osvobajanju sužnjev; subst. vīcē(n)simārius -iī, m pobiralec petodstotnega davka („dvajsetár“) ob osvobajanju sužnjev: et puto, cum vicensimariis magnam mantissam habet; quinquaginta enim millibus aestimant mortuum Petr.

vicio moški spol pregreha, napaka, razvada, razvajenost

de (ali por) vicio iz (gole) razvade
contraer un vicio privzeti slabo navado
hablar de vicio blebetati, kvasiti
llorar de vicio brez povoda jokati
quejarse de vicio pritoževati se za vsako malenkost
quitar un vicio (a) koga odvaditi razvade
tiene el vicio del vino je pivec iz navade, rad ga pije

víctima ženski spol žrtev; daritvena žival

la víctima del robo okradenec

vida ženski spol življenje, življenjska doba, življenjski potek, življenjepis; življenjska sila

vida del campo, vida campestre, vida rústica življenje na deželi
vida deportiva športno življenje
vida nómada nomadsko življenje
vida de perro pasje ž.
vida privada zasebno ž.
vida regalada, buena (ali gran) vida razkošno ž.
mujer de (la) vida deklina
objeto (problema) de la vida življenjski cilj (problem)
peligro de (la) vida življenjska nevarnost
¡la bolsa o la vida! denar ali življenje!
buscar(se) la vida skrbeti za svoje preživljanje
dar mala vida (a) slabo s kom ravnati
dar (ali poner, sacrificar) la vida por žrtvovati svoje življenje za
darse buena vida dobro živeti
no dar señales de vida nobenega znaka življenja ne dati od sebe
dejar con vida pustiti pri življenju
escapar la (ali con) vida zdravo kožo odnesti
estar con vida biti pri življenju
ganar(se) la vida služiti si kruh
pasar la vida a tragos životariti
pasar a mejor vida umreti
quedar con vida ostati pri življenju
ser de vida imeti še možnost rešitve (bolnik)
ser de la vida vdati se prostituciji
tener la vida en un hilo (fig) ležati v zadnjih izdihljajih
tener siete vidas (como los gatos) (fig) imeti žilavo življenje (kot mačke)
no tener vida (fig) biti življenja nezmožen; biti brez temperamenta
vender (bien) cara la vida drago prodati svoje življenje
volver a la vida koga vrniti v življenje; spet k sebi priti
a vida o muerte na življenje in smrt
con vida pri življenju
de por vida za življenjsko dobo, vse življenje
entre la vida y muerte v življenjski nevarnosti
¡por vida! za božjo voljo!
¡por vida mía! kakor gotovo živim!
optimista de por vida nepoboljšljiv optimist

vídenje (-a) n

1. vista, il vedere; visione:
sposobnost za videnje v mraku capacità di vedere al buio
režiserjevo videnje drame il dramma nella visione del regista

2. rel. visione:
apokaliptična videnja visioni apocalittiche

3. previsione; chiaroveggenza:
videnja prihodnosti antiveggenza

vídeti (-im)

A) imperf., perf.

1. vedere;
spet videti rivedere
razločno videti vedere chiaramente
v sanjah videti vedere in sogno, sognare
ne videti na desno oko non vederci dall'occhio destro
(kot opozorilo, grožnja) to bomo šele videli questo è ancora da vedersi
v novem poklicu vidi možnost za dober zaslužek nella nuova professione vede la possibilità di guadagnare bene
videti samo sebe vedere solo se stessi, pensare solo a se stessi, al proprio utile

2. biti videti (izraža mogočo lastnost osebka) apparire, sembrare:
bil je videti utrujen sembrava stanco
utihnil je, da ne bi bil videti nevljuden tacque per non apparire scortese

3. rad videti (izraža željo osebka) voler vedere, piacere, gradire; preferire:
rad bi videl, da bi se vrnili vorrei vederli tornare
ne vidi rada, da kadim non le piace vedermi fumare
rajši vidim, da greste preferirei che ve ne andaste

4. (v medmetni rabi izraža opozorilo na vidno zaznavo, na ugotovitev, nejevoljo, začudenje, podkrepitev trditve):
vidiš, kako se bliska guarda come fulmina
takole se to dela, vidiš si fa così, vedi
vidiš, kakšen si lo vedi come sei!
vidiš, kako zna, če hoče lo vedi che sa fare, se vuole
ta ti bo delal neprijetnosti, boš videl costui ti procurerà dei guai, vedrai
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. česa takega svet še ni videl cose dell'altro mondo!
posojenega denarja ni videl nikoli več i soldi prestati non li riebbe mai più
belega kruha takrat še videli nismo del pane bianco neanche l'idea, il pane bianco chi lo vedeva!
šole od znotraj še videl ni non ha mai frequentato la scuola
videti le denar pensare soltanto ai soldi
ne videti prsta pred nosom non vedere a un palmo dal naso
tako te bom, da boš tri sonca videl ti darò un pugno da farti vedere le stelle
povsod videti same strahove aver paura della propria ombra
videti travo rasti in planke žvižgati avere le traveggole
videti komu v srce conoscere uno nel profondo del cuore
le kaj vidi na njej?! ma che ci vede, che ci trova (nella ragazza)?!
videti kaj z drugimi očmi vedere qcs. in una diversa luce
živega ga ne morem videti non lo sopporto, mi è insopportabile
vse videti črno essere pessimista
hitro videti, koliko je ura mangiare la foglia
rad bi videl tistega, ki bi to zmogel vorrei vedere proprio chi ne sarebbe capace
veselje ga je videti è un piacere guardarlo (per la bellezza, l'abilità, l'aspetto sano e sim.)
rada se vidita quei due filano
zaradi dreves ne videti gozda guardare gli alberi e non vedere la foresta
več oči več vidi vedono più quattr'occhi che uno
o svetem Vidi se skozi noč vidi per S. Vito hai la notte più corta

B) vídeti se (vídim se) imperf. refl. vedersi:
iz hotela se vidi morje dall'albergo si vede il mare
toliko dela ima, da se iz njega ne vidi è oberato dal lavoro
otroci rastejo, da se kar vidi i figli crescono a vista

vidrio moški spol steklo; figurativno zelo občutljiva oseba

vidrio biselado, tallado, labrado brušeno steklo
vidrio de botella zeleno steklo (za steklenice)
vidrio de color barvano steklo
vidrio esmerilado motno steklo
de vidrio steklen
lana de vidrio steklena volna
fábrica de vidrio steklarna
industria del vidrio steklarska industrija
vaso de vidrio kozarec, čaša
ir al vidrio zavzeti zadnji sedež (v kočiji)
¡vidrio! steklo! (napis na zabojih)
vidrios pl steklenina
pagar los vidrios rotos plačati povzročeno škodo; biti kaznovan za

vigile

A) agg. čuječ, buden

B) m stražnik:
vigile del fuoco gasilec
vigile urbano mestni stražnik

vigna f

1. agr. vinograd:
terreno piantato a vigna zemlja, zasajena s trto
la vigna del Signore pren. Gospodov vinograd, Cerkev
vigna che non fa uva pren. nesposobnež; jalovo podjetje, početje
non essere terreno da piantar vigna pren. biti ničvreden, neresen, nesposoben

2. pren. vir dobička:
la vigna di Cristo pren. šalj. donosno početje, dobičkonosna dejavnost

vigore m

1. moč, čvrstost:
il vigore della giovinezza mladostna moč
vigore del terreno rodovitnost tal
vigore del vino moč vina

2. ekst. pren. energija, moč, čilost, krepkost; živost, živahnost

3. pravo veljavnost:
entrare in vigore stopiti v veljavo
essere in vigore biti v veljavi

vijáček (-čka) m dem. od vijak vitina:
pren. biti le droben vijaček v stroju essere soltanto un'insignificante rotella del congegno