Franja

Zadetki iskanja

  • Veliki voz stalna zveza
    astronomija (del ozvezdja) ▸ Göncölszekér, Nagy Göncöl
    Sopomenke: Veliki medved
  • velják notabilidad f ; autoridad f ; magnate m

    krajevni (vaški) veljaki los notables del pueblo
  • veljáti (-ám) imperf.

    1. essere in vigore; datare:
    predpis velja od novega leta la norma è in vigore dal primo dell'anno

    2. essere valido, valere:
    vozovnica velja en dan il biglietto è valido un giorno

    3. costare:
    koliko velja? quanto costa?
    naj velja, kar hoče! costi quel che costi!

    4. (biti upoštevan, uporabljan) contare:
    velja samo dokaz conta soltanto la prova

    5. (biti v skladu z resničnostjo, držati) valere:
    povedano velja tudi za nas ciò che è stato detto vale anche per noi
    vremenske napovedi malokdaj veljajo le previsioni del tempo valgono di rado

    6. veljati za essere considerato, passare per:
    ta beseda velja za nedostojno la parola è considerata sconcia
    veljati za poštenega človeka passare per galantuomo

    7. veljati komu (biti namenjen komu) essere rivolto:
    opozorilo velja nam l'ammonimento è rivolto a noi
    vsem naj velja moja iskrena zahvala a tutti il mio più sincero ringraziamento

    8. impers. (z nedoločnikom) meritare:
    to zanimivost velja videti un'attrattiva che merita vedere
    velja omeniti, poudariti va menzionato, va rilevato che
    korajža velja! coraggio!, forza!
    neprevidnost bi ga skoraj veljala življenje l'imprudenza gli costava quasi la vita
    se vidiva zvečer? Velja ci si vede stasera? D'accordo
  • veloce agg.

    1. hiter; uren; nagel:
    il veloce trascorrere del tempo hitro minevanje časa
    essere veloce come il lampo, come il vento biti hiter kot blisk, kot veter

    2. avv. hitro:
    gli anni fuggono veloci leta naglo bežijo

    3. glasba urno, hitro
  • velocità f

    1. hitrost, brzina:
    a grande velocità zelo hitro
    a grande, a piccola velocità železn. brzovozen, vozen
    a tutta velocità z vso brzino; na vso moč
    corse di velocità šport sprinterski teki
    gara di velocità su pista šport hitrostna dirka (na dirkališču, v kolesarstvu)
    velocità di crociera tehn. potovalna hitrost
    prendere velocità pospešiti, pospeševati

    2. fiz. hitrost, brzina:
    velocità della luce, del suono svetlobna, zvočna hitrost
    velocità angolare kotna hitrost
    velocità commerciale ekonomična hitrost
    velocità iniziale začetna hitrost
    velocità di marcia potovalna hitrost
    velocità media povprečna hitrost
    velocità periferica obodna hitrost
    velocità supersonica nadzvočna hitrost

    3. avto hitrost, prestava:
    ingranare la prima velocità dati v prvo hitrost
  • vendetta f

    1. maščevanje:
    vendetta di sangue krvno maščevanje
    far vendetta di kaj, koga maščevati
    prendere vendetta maščevati se

    2. kazen:
    la giusta vendetta del cielo pravična božja kazen
    ingiustizia che grida vendetta v nebo vpijoča krivica
    misfatto che grida vendetta zločin, ki vpije po kazni
  • vendita f

    1. prodaja:
    vendita all'asta dražba
    vendita per corrispondenza prodaja po pošti
    vendita al dettaglio, al minuto prodaja na drobno
    vendita all'ingrosso prodaja na debelo
    vendita porta a porta akviziterska prodaja, prodaja na dom
    vendita fallimentare stečajna prodaja

    2. ekst. razprodaja:
    vendita di fine stagione sezonska razprodaja

    3. ekst. slabš. trgovanje:
    la stampa ha denunciato la vendita del posto di direttore tisk je obsodil trgovanje z mestom direktorja

    4. šport transfer (igralca v profesionalnem nogometu)

    5. trgovina, prodajalna

    6. hist. shajališče karbonarjev
  • vénerin (-a -o) adj. di Venere, med. venereo; astr. venusiano:
    anat. venerin griček monte del pube, monte di Venere
    bot. venerini lasci capelvenere, adianto (Aduiantum capillus Veneris)
    zool. venerin pas cinto di Venere (Cestus veneris)
  • Venetus3 lacus Vénetsko jezero, del Bodenskega jezera: Mel.
  • veniō -īre, vēnī, ventum (iz *g*—emi̯ō, indoev. kor. *g*—em-; prim. skr. gámati, gacchati (on) gre, gáti-ḥ hod, gántuḥ hoja, pot, gr. βαίνω grem, hodim, stopam, aor. ἔβην, pf. βέβηκα, βάσις korak, βῆμα korak, osk. kúmbennieís = lat. conventus, kúmbened = lat. convenit, cebnust = lat. huc venerit got. quiman, stvnem. quëman, koman, nem. kommen)

    I.

    1. priti, prihajati, dospe(va)ti: Ph. idr., atria turba tenet, veniunt leve vulgus euntque O. prihaja in odhaja, Caesar cum equitatu vēnit C., veniens unda, fluctus O. plivkajoč; v log. pf. vēnī prišel sem = tu (tukaj) sem: V., O.; izhodišče pesn. nav. v abl.: caelo V., belua ponto (iz morja) venit O.; v prozi s praep.: ab domo L. iz domovine, venit vox ab ramis, anhelitus ex ore, iaculum de parte sinistrā O., venire Bebryciā de gente V. izhajati iz bebrijskega rodu, biti bebrijskega rodu; z adv.: istinc Ci., redeant, unde venerint L.; smer v acc.: domum ad aliquem Ci., Athenis Delum Ci.; pesn.: tumulum, fines Ausonios, Scythiam V., Italiam Lavinaque venit litora V.; s praep.: Pl., Ter. idr., ex Peloponneso in Siciliam N., in aedem Concordiae S., ex diverso sedem in unam V., in astra Sen. tr. med zvezde = v nebesa, ad urbem Ci., ad matrem O., contra aliquem Ci. napasti koga, Iuli progenies caeli ventura sub axem V., in conspectum C., N., in conspectum alicuius H. ali sub aspectum Ci. ali sub oculos Sen. ph., Q. ali sub ora viri V. priti pred oči, stopiti pred (koga); metaf.: (sc. res) venit mihi in mentem Ci. idr. na misel mi prihaja, venit in buccam Ci. na jezik; z adv. in adv. skloni: huc, istuc Ci., eo C. idr., foras Pl., venire contra Ci. ali obviam Ci. ep., N.; impers. v pass.: ad quos ventum erat C., ubi eo ventum est C.; namen
    a) s praep.: venire ad (in) colloquium C., ad cenam, ad ludos Pl., ad causam dicendam L., ad se oppugnandum C.
    b) s sup.: Pl., Ter., L., Auct. b. Alx. idr., venire oratum, questum, pabulatum, auxilium postulatum C., ad istum emptum venerunt illum locum senatorium Ci.
    c) z dat. finalis: auxilio venire Ci., C., L., N. idr., subsidio veniri non poterat C., excidio (= ad excidium) Libyae venire V.; tudi: exercitus Etruscis vēnit L. jim je prišla na pomoč.
    d) s pt. fut.: iam venio moriturus V.
    e) z inf.: Pl., Stat., Val. Fl. idr., quod legati venirent speculari L., non ferro Libycos populare penates vēnimus V.

    2. occ.
    a) (sovražno) priti (prihajati), primikati se, pomikati se proti, približati (približevati) se, napasti (napadati): L., Ph., Vell. idr., Aeneas strictam aciem venientibus offert V., hunc venientem cuspide longā ferit V., venire magno ad moenia bello (z veliko vojsko) V., veniri ad se existimantes C.
    b) iti: Milo cum in senatu fuisset eo die, … domum venit Ci., ad mercatum venio Ter., cum venisset, post non rediit Pl.
    c) vrniti (vračati) se: Pr. idr., Romam L., Corn., in patriam Ph., cum venies O., ut venias celer O.

    3. metaf.
    a) (o času) priti (prihajati), (pri)bližati se, napočiti, nastopiti, biti (tu): Q. idr., venisse tempus victoriae Ci., ubi ea dies vēnit C., cum tristes misero venere Kalendae H., hora (nox, sperata voluptas) venit O., veniens annus Ci., L. bližajoče se leto, prihodnje leto; toda: anni venientes (naspr. recedentes) H. doba razvoja, obdobje rastoče telesne moči (do 45. leta); veniens aetas O. = potomstvo, potomci, zanamci; pt. fut. ventūrus 3 „tisti, ki ima priti (ki je na tem, da pride)“ = ki pride, prihajajoč, prihodnji, bodoč: tempus, letum O., aevum V., venturi nepotes O., V., ventura bella V.; subst. ventūrum -ī, n in pl. ventūra -ōrum, n prihodnost, bodočnost: venturi praescia O., ventura videre O., suo ventura devertere cursu Lucan.
    b) priti (prihajati) na dan, (po)kazati se, prikazati (prikazovati) se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, vznikniti (vznikati): aurora veniens V., sol veniens H. vzhajajoče, venientes lacrimae V. ulivajoče (udirajoče) se, febris, sudor venit Cels.; o rastl.: arbores veniunt sponte suā V., veniunt felicius uvae V., ut hederae veniant suā sponte melius Pr.; o abstr.: usus venit C., genetiva venit imago O., libertas venit V., quos inter medios venit furor V.; z dat. personae h komu priti (prihajati), komu pripasti (pripadati), priti (prihajati) v delež, dobi(va)ti kaj, biti deležen česa: dum tibi litterae meae veniant Ci. ep., dominae mihi venit epistula nostrae Pr., mihi nuntius venerat V., Remo augurium venit L., umbra venit loco O., bellum Plautio sorte venit Ci., commodum ex otio meo … rei publicae venturum S., ultro illi et gloriam et regnum venturum S., tibi fama ventura est O., gloria in partem veniat mihi tecum O. naj pride nama obema v delež = naj bova oba deležna; če je subj. kako zlo ali kakšna slaba negativna stvar (lastnost, dogodek ipd.) je venire = koga doiti (dohajati), obiti (obhajati), dolete(va)ti, zade(va)ti, koga ali česa lotiti (lotevati) se, prije(ma)ti se, prevze(ma)ti, navda(ja)ti, pri kom vzbuditi (vzbujati) se, pojaviti (pojavljati) se, posta(ja)ti kakšen: animis ignavia vēnit V., vēnit arboribus … lues V., scis mihi multa venire mala Pr., quae sibi duobus proeliis venerant S.; nam dat. tudi (toda redkeje): ad quem dolor veniat Ci., ne qua in rem publicam clades veniat L.
    c) (sovražno) nastopiti (nastopati): contra iniuriam Ci., contra alienum pro familiari et necessario Ci.
    d) = provenire imeti uspeh, uspe(va)ti: id quo promptius veniret T.
    e) nasta(ja)ti, nastopiti (nastopati), zgoditi se, dogoditi se, primeriti se, pripetiti se: haec ubi veniunt Ci., quod longe aliter evenit L., si quando similis fortuna venisset L., si quid … adversi venisset L., per quae (sc. mors) venit, diversa sunt Sen. ph.; pogosto usu venire, gl. ūsū-venit.

    II.

    1. kam priti (prihajati), prispe(va)ti, dospe(va)ti kam, do česa: lignum sine acumine venit O., venire in tergum V., per ilia venit harundo V., sagitta venit V. je dospela do cilja, je prispela na cilj; metaf.: ad solitas artes O., vēnimus ad summam fortunae H. dospeli smo do vrha (vrhunca) slave, dosegli smo vrh (vrhunec) slave, venire ad senectutem Ci. (po)starati se, ad condiciones alicuius Ci. prista(ja)ti na (kaj).

    2. occ.
    a) priti (prihajati) v kak položaj, znajti se kje, v kakem položaju, zabresti kam, naleteti na kaj: in calamitatem, in discrimen Ci., in periculum C., in odium Ci. ali in invidiam N. nakopati si sovraštvo (zavist), postati predmet sovraštva (zavisti), postati osovražen (zavidan), in contemptionem venio alicui C. zaničevati me začenja kdo, venire in turpitudinem Ci. biti zasramovan, in amicitiam alicui C. spoprijateljiti se s kom, skleniti (sklepati) s kom prijateljstvo, in familiaritatem Ci. postati zaupen prijatelj s kom, skleniti (sklepati) s kom zaupno prijateljstvo, in sacerdotium Ci. postati svečenik, in suspicionem Ci. postati osumljen; toda: in suspicionem si magistratūs veniebant Lentulus in Ci. ep. če so začeli oblastniki koga sumiti, cum ei in suspicionem venisset N. ko se mu je zbudil sum; venire in contentionem Ci., Q., in certamen iudiciumque venire Ci. pričkati se in prepustiti (stvar) sodniški razsodbi, in crimen Ter. biti dolžen česa, dolžiti se česa, in votum H. želeti se, in aestimationem L. ceniti se, biti cenjen, in laudem Q. biti hvaljen, biti deležen hvale, hvaliti se, in religionem Ci., L. vzbuditi (vzbujati) pomisleke, in dubium Ci., Q. posta(ja)ti dvomljiv, in confessum res venit Plin. iun. je dognana, summam in spem regni obtinendi C. prav zelo se nadejati, da … , zelo močno upati, da … , nonnullam in spem Ci. nekoliko se nadejati, nekoliko upati, in fidem L., N., Suet. dobiti zavetje (varstvo), in alicuius fidem ac potestatem C. ali in deditionem C. predati se na milost in nemilost, in cruciatum C. iti na mučenje, iti trpet muke, in rei partem Ci., O. svoj del česa dobi(va)ti, in partem leti O. zapasti smrti, in sermonem alicuius Ci. ep. priti komu v (na) zobe; toda: veni in eum sermonem, ut dicerem Ci. ep. beseda je nanesla, da … ; in morem L., O. ali in consuetudinem Ci. ali in usum Plin. v navado (rabo) priti, posta(ja)ti običajen (navaden, ustaljen), milites, qui iam in consuetudinem Alexandrinae vitae venerant C. ki so se (bili) že privadili aleksandrinskemu življenju, ki so se (bili) že navadili na življenje v Aleksandriji, in consuetudinem proverbii Ci. ali in proverbium L. priti v pregovor, postati pregovoren (pregovorno), res ad manum (pugnam) venit L. (idr. zgodovinopisci) pride (prišlo je) do spopada (prerivanja, pretepa, rokomaha); s konsekutivnim stavkom: H., Sen. ph., Val. Max. idr., in eum locum ventum est, ut … C. prišlo je tako daleč, da … , eo discordiae ventum est, ut … T. do tolikšne nesloge (svaje), da … , huc malignitatis venit, ut … T. do tolike …
    b) (v govoru) priti (prihajati) do česa, preiti (prehajati) na kaj, napelj(ev)ati besedo na kaj: istuc venio Ter., venio nunc eo Ci., venio nunc ad illud nomen aureum Ci., ad propositum veniemus N., ad nomen Iovis venire O., venio nunc ad fortissimum virum N., ut iam a fabulis ad facta veniamus Ci.

    Opomba: Sinkop. impf. venībat: Ter.; sinkop. gen. pl. pt. pr. venientum: V.
  • venter, ventris, m (iz *u̯end-tri, *u̯end-ri ali *u̯ent-ri (oz. *u̯n̥d/t-); prim. vēsīca)

    1. trebuh, trup, živòt: Varr., Cels., Col., Plin., Lucr., Sen. ph., Mart. idr., fabā venter inflatur Ci., non latus aut ventrem, sed caput et collum petere Ci.

    2. occ.
    a) želodec: Pl., Ci., Plin., Iuv., Hier. idr., ventrem fame domare L., inani ventre diem durare H., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N. nič manj duševno kot telesno, quidquid quaesierat, ventri donabat H. je navadno zažrl; šalj.: hic in ventrem sumpsit confidentiam Pl. se je naužil srčnosti = se je osrčil; meton. želodec, trebuh α) = požrešnost: ventri operam dare Pl. ali oboedire S. ali servire Lact. streči trebuhu, podrejati se trebuhu, ventri donabat avaro H., ventri dediti Aug. β) = požrešnež, požrešen človek, snedež, sneda: vivite, ventres Luc. ap. Non., iste venter Luc. ap. Non. γ) venter Faliscus = nadevani želodec, tlačenka, starejše sežeta klobasa: Varr., Mart.
    b) = alvus trebuh, trebušje: fluor ventris Cels., venter profluit, solvitur Cels., venter mollitur Plin., venter movetur Suet., ventrem facere Veg. redno opravljati svojo potrebo, quasi ad ventri solita secedens Aur. kakor da bi šel na svojo potrebo, kakor da bi šel na stranišče.
    c) materino telo, maternica: Icti. idr., venter gravis maturo pondere O., homines in ventre necare Iuv.; meton. telesni plod (sad), otrok: ventrem ferre nositi, biti noseča (o ženski): L.; biti breja, nositi (o živali): Varr. idr., tuus venter Pactumeius H., ventri prospicere, venter institutus, exhereditatus Icti.

    3. metaf. kaj trebušnatega, trebuh, bočina, vzboklina, izboklina, bok: Pr., Plin., Dig. idr., si paries ventrem faceret Plin. ko bi se bočila, cresceret in ventrem cucumis V. v trebušnat plod, venter lagoenae Iuv., aquae ductūs Vitr. trebuh vodovoda (= del vodovoda, napeljan po dolini med dvema gorskima vznožjema).
  • ventilátor (-ja) m ventilatore:
    grelni, hladilni ventilator ventilatore del riscaldamento, dell'aria di raffreddamento
    namizni, stropni ventilator ventilatore da tavolo, da soffitto
  • vēnto m

    1. veter:
    vento caldo, fresco, secco, umido topel, mrzel, suh, vlažen veter
    vento di levante, di ponente, di tramontana vzhodnik, zahodnik, sever (severni veter)
    vento anabatico, catabatico anabatski, katabatski veter
    vento costante, periodico, variabile konstantni, periodični, variabilni veter
    forza del vento jakost vetra (po Beaufortu)
    galleria a vento aerodinamični tunel
    giacca a vento obl. vetrovka
    mulino a vento mlin na veter
    secondo il vento che tira pren. po vetru
    sopra vento, sotto vento navt. privetrno, odvetrno
    qual buon vento ti porta? pren. pog. katero srečno naključje te je prineslo? čemu dolgujemo tvoj obisk?
    buttare al vento pren. zapraviti
    dire, gridare ai quattro venti pren. razglasiti, razbobnati na vse vetrove
    gridare, parlare al vento pren. govoriti vetru, v veter
    navigare col vento in poppa navt. pluti z ugodnim vetrom; pren. uspevati, imeti srečo

    2. ekst. zrak, veter, dah, sapa: pren. nič, ničevost:
    vento di fronda pren. upor, upiranje, oporekanje
    essere gonfio, pieno di vento pren. napihovati se, biti napihnjen meh
    pascersi di vento pren. zadovoljiti se z lepimi besedami
    restare con le mani piene di vento pren. ostati praznih rok

    3. metal. topli zrak

    4. fiziol. evfemistično veter, plin

    5. astr.
    vento solare sončni veter

    6. tehn. napenjalni kabel
    PREGOVORI: chi semina vento raccoglie tempesta preg. kdor seje veter, bo žel vihar
  • ventuno

    A) agg. enaindvajset:
    il giorno ventuno del mese enaindvajseti, enaindvajsetega v mesecu

    B) m f enaindvajset:
    le ventuno deveta ura zvečer
    nel '21 enaindvajsetega leta
  • venus2 -eris, f (indoev. kor. *u̯en- želeti, ljubiti, veseliti se, prebivati, zmagati (zmagovati), dobivati; prim. skr. vanas želja, sla, ljubkost, vaníḥ želja, vánati, vanṓti želi, zahteva, ljubi, zmaguje, dobiva, lat. veneror, venustus, venustās, venerius, stvnem. wunnia = nem. Wonne užitek, ugodje, stvnem. wini prijatelj, stvnem. wonēn = nem. wohnen, stvnem. giwon = nem. gewohnt, stvnem. wunsc = nem. Wunsch, stvnem. wunsken = nem. wünschen)

    1. ljubkost, mičnost, mik, mikavnost, milina, miloba, milota, čar, šarm, dražest, privlačnost, očarljivost, lepota: Plin. idr., quo fugit venus? H., bene nummatum decorat suadela venusque H., ordinis virtus et venus H., ille habet suam venerem Sen. ph. nekaj, kar ga dela prikupnega, kar ga priporoča, illa solis Atticis concessa venus Q., fabula nullius veneris H.; pl.: omnes veneres atque venustates Pl., omnes dicendi veneres Q.

    2. ljubezen, ljubezenska slast, spolno občevanje: prisca, melior H., omnem refugerat Orpheus femineam venerem O., marita O. zakonska ljubezen, iuvenum sera venus T. mladeniči začenjajo pozno ljubiti; evfem. uživanje ljubezni, ljubezenski objem, spolna (telesna, poltena) združitev, spolni odnos, spolnost, seks, spoj: venerem pati O., incertam venerem rapientes H. negotovo ljubezen uživajoči, Minotaurus veneris monumenta nefandae V., frigidus in venerem V., veneris initium Cels. spolnega nagona; o živalih: venerem rapere V. obrejiti se, postati breja, venerem certis repetunt armenta diebus V.; meton.
    a) seme: genitalem arvum rapit venerem V.
    b) predmet ljubezni, ljubica, ljubimka: parta meae veneri sunt munera V., quae te cumque domat venus H., sera venus O. stara, matora, periuria veneris Tib. zaljubljencev, nec veneres hoc fallit Lucr. to vedo naše zaljubljene ženske. Klas. le pooseb. kot nom. propr. Venus -eris, f Vénera, boginja lepote, ljubezni in zakonske zveze, zgodaj poistovetena s feničansko Astarto in grško Afrodito; po mitološkem izročilu hči Jupitra in Dione (po drugih rojena iz morskih pen), Vulkanova soproga, mati Kupida (Amorja) in Eneja, pramati rodovine Julijcev: Varr., H., Lucr. idr., Veneris puer (= Cupido) O., Veneris filius (= Cupido) O., (= Aeneas, sin Anhiza in Venere) V., Venere prognatus (šalj. = Caesar) Caelius in Ci. ep., mensis Veneris O. april, stella Veneris (tudi samo Venus) Ci. Venera = Danica, Večernica, Venus caelestis (naspr. vulgaria) Ap.; meton.
    a) (spolna) ljubezen, spolni odnos, spoj: sine Cerere et Libero friget Venus Ter.; v tem pomenu pišejo novejši izdajatelji del latinskih pesnikov in piscev večinoma venus.
    b) Vénera = Vénerin met, najsrečnejši met pri kockanju, kadar je kazala vsaka kocka na zgornji strani drugačno število (naspr. canis): quem Venus arbitrum dicet bibendi? H. me quoque per talos Venerem quaerente secundos semper damnosi subsiluere canes Pr., Venerem iecerat Augustus ap. Suet. Od tod

    1. adj.
    a) venerius (redko in slabše venereus) 3 (iz apelat. venus) spolen, čuten, poltén, nečist, sramodejen: Plin. idr., amor N., amores Col., complexus Ci., voluptates Ci. ali res Ci., N., Col. = spolni odnos(i), morbus Vitr. spolna bolezen, delphinus Gell. pohotna.
    b) Venerius (redko in slabše Venereus) 3 (iz lastnega imena Venus) Vénerin, Véneri posvečen: antistita ali sacerdos Pl., Venerii servi tudi samo Venerii Ci. služabniki eriške Venere (gl. Eryx), Venerius homo Ci. Venerin hlapec (porogljivo o Veru (Verres)), Veneria pira Col., Plin. Venerine hruške (vrsta hrušk), Sicca Veneria, gl. Sicca, Venerius iactus ali samo Venerius -iī, m (sc. iactus) Ci. Vénerin met (gl. zgoraj); tako tudi: hoc Venerium est Pl. srečen met.

    2. subst. Veneriae -ārum, f Vénerine školjke, neka vrst školjk: Sen. ph., Plin.
  • vera ženski spol rob; obšiv

    a la vera de poleg, zraven
    a la vera del río na bregu reke
    a su vera poleg njega
    no se movió de mi vera ni se ganil od mene
  • verbum -ī, n (indoev. *u̯er-dh-um < *u̯er-dh-om, razširjeno iz indoev. kor. *u̯er(e)-, *u̯ere(i)- reči, govoriti; prim. skr. vratám zapoved, volja, red, zakon, gr. ἐρέω, εἴρω (s fut. ἐρῶ in pf. εἴρηκα), ῥῆμα beseda, rek, ῥήτωρ govornik, ῥῆμα beseda, ῥῆσις govor, ῥητός izrečen, povedan, sl. vrač, rotiti, porota, zarota, got. waúrd = stvnem. wort = nem. Wort)

    1. beseda (kot posamezen del govora), izraz, starejše slovo, v pl. tudi = besede, govor: rem uno verbo complecti Ci., quibus duobus verbis significatis deum Ci., graviore verbo uti Ci., verba minus violenta loqui O., verbum ipsum voluptatis Ci. beseda „sla“, his verbis epistulam misit N. tako se glaseče, habent sua verba dolores V., verborum contumeliae L., novissima (zadnje) verba O., numeris verba coërcere O., scribere verba soluta modis H., ille (sc. dies) nefastus erit, per quem tria verba silentur O. troje besede (namreč do, dico, addico; prim.: verba libera praetor habet O.), te paucis ali tribus verbis volo Pl. malo, tri besede = le malo besed, le tri besede hočem spregovoriti s teboj, uno verbo Pl., Ter., Ca., Ci. z eno besedo, na kratko, skratka, verbo de sententiā destitisti Ci. ne da bi veliko govoril; pogosto v zvezi s kakim določujočim adj. ali pt. kot en pojem: verba minacia O. grožnje, precantia O. prošnje, solantia O. tolažila, exsecrantia O. prekletstva, kletve, excusantia O. izgovori, izgovarjanje, blanda O. dobrikanje, falsa, ficta O. laži.

    2. occ.
    a) v pl. prazne besede, prazno besedičenje, puhle fraze, kvasenje, blebetanje, „flancanje“: inania V., virtutem verba putas H., verbis non replenda est curia V., existimatio, decus verba sunt atque ineptiae Ci.; reklo: verba dare alicui „dati (dajati) komu besede“ (nam. stvari) = ukaniti koga, (pre)varati koga: Ter. idr., Fabio verba dedit H., vel verba mihi dari facile patiar Ci., curis verba dare O. preganjati si skrbi.
    b) ime, videz: verbo (na videz) apud regem, re ipsā apud Polyperchontem iussus est dicere N., verbo (po imenu, na videz) sunt liberi omnes Ci.
    c) (kot gram. t.t.) glagol: Varr., ut sententiae verbis finiantur Ci.

    3. sinekdoha beseda = izrek, izjava, izustilo, izrecilo, rek, reklo, pregovor, govor: illud mihi verbum non placet Pl., quod verbum audio! Ter., quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S., verum est verbum, quod memoratur: ubi amici, ibidem opes Pl.; reklo: verbum facere besed(ic)o izreči (spregovoriti, ziniti): Pl., Ter. idr., nullo verbo facto, verbum nemo facit Ci., de eo numquam verbum feci Ci. nisem nikoli izrekel nobene besede; v pl. verba facere govoriti, besedičiti, blebetati: Pl.; elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter.; (o govorniku) imeti govor, govoriti, predavati: de eo, de eā re Ci., apud regem N., verba fecerunt eius amici N. zagovarjali so ga, cum Aulo in conloquio verba facit S. se je pomenil, se je pogovarjal; z ACI: ad ea rex satis placide verba facit sese pacem cupere S.; preg.: verba facere mortuo Pl. mrtvemu (= zaman) govoriti, verba fiunt mortuo Ter. to so zaman govorjene besede; zevg.: verba atque orationem habere C.; od tod: multis verbis ultro citroque habitis Ci. po dolgotrajnem pregovarjanju; occ. v pl.
    a) (stalno) besedilo, obrazec, formula, besede: sunt verba et voces, quibus … H., verba sollemnia O., puerpera O. zarotitveni obrazci (izgovarjala) ob porodu, venefica O. ali non innoxia V. čudodelne (bajalne) besede, verba quaedam componere Ci. besedila, milites in verba C. Scipionis iurarunt L. so prisegli na besedilo prisege Gaja Scipiona = so prisegli Gaju Scipionu, princeps in haec verba iurat ipse C. (na) to priseže prvi sam, iurare in verba magistri H. (gl. iūrō).
    b) šale, dovtipi: quibus sunt verba sine penu ac pecuniā Pl. ki so šaljivi, pa brez …

    4. meton. govorjenje, beseda: in verbo vestigia torsit V. sredi govorjenja, med govorjenjem, rictu in verba parato O., abstulit usum verborum O. zaprlo (vzelo) mu je besedo.

    5. razna rekla:
    a) verbo z besedo, besedno, ustno: Furnio plura verbo quam scripturā mandata dedimus Plancius in Ci. ep.
    b) verbi causā (gratiā) naprimer (na primer): si quis verbi causā oriente caniculā natus est Ci., miserum esse verbi causā Crassum Ci., propter aliam rem, verbi gratiā propter voluptatem Ci.
    c) ad verbum, de verbo, e verbo, pro verbo (od besede) do besede, dobesedno, natančno: quae modo expressa ad verbum dixi Ci., ad verbum ediscere Ci., somnium mirifice ad verbum cum re convenit Ci., fabellas Latinas ad verbum de Graecis exprimere Ci. dobesedno prevajati; v tem pomenu tudi: exprimere verbum e verbo Ci. ali de verbo Ter., reddere verbum pro verbo Ci. ali samo verbum verbo H.
    d) meis (tuis, alicuius) verbis v mojem (tvojem, koga) imenu, po mojem (tvojem, koga) naročilu: verbis meis grata loca saluta O., anulum … quem ego militi darem tuis verbis Pl., (sc. servum) ad regem misit, ut ei nuntiaret suis verbis … N., cum regis verbis, quae attulerant, dedissent N., amborum verbis O., senatūs verbis L., Ci., legantur, qui senatūs populique Romani verbis nuntient … S.
    e) bona verba, quaeso! Ter. le milostno!, le rahlo!.

    Opomba: Gen. pl. verbûm: Enn., Pl.; poseb.: verbûm sat est Pl.
  • verga f

    1. redko vejica, šiba:
    tremare come una verga tresti se kot šiba na vodi

    2. palica; šiba; navt. jadrnik:
    verga del pendolo nihalo

    3. knjižno pastirska palica

    4. žezlo; palica:
    la verga del mago čarovniška palica
    verga di Mercurio (caduceo) Merkurjeva palica
    fascio di verghe (fascio littorio) hist. liktorski sveženj (v starem Rimu), liktorski snop (v fašistični Italiji)

    5. palica, ingot:
    verga di ferro, d'oro železna, zlata palica
    verga del tram ekst. tramvajska tračnica

    6. zool.
    verga d'oro modrinček (Polyommatus virgaurea)

    7. bot.
    verga d'oro zlata palica, zlata rozga, zlata šiba, trebuhovka (Solidago virgaurea)

    8. pog. batina, penis
  • veríga (-e) f

    1. catena:
    železna veriga catena di ferro
    člen verige anello di catena
    povezati, privezati, speti kaj z verigo legare qcs. con la catena
    držati psa na verigi tenere il cane alla catena
    pasja, vprežna veriga catena del cane, del tiro
    sidrna veriga catena dell'ancora
    varnostna veriga za vrata catena di sicurezza
    pren. nadeti komu verige, vtakniti koga v verige imporre le catene a qcn., incatenare qcn.
    strgati, zdrobiti verige (tudi pren.) spezzare le catene

    2. pren. catena, ceppo:
    trgati družbene verige spezzare i ceppi della tradizione

    3. pren. (več med seboj povezanih oseb) catena; grad.
    veriga delavcev (ki si podajajo opeko ipd. ) lombardata
    prekupčevalska, tihotapska veriga catena di incettatori, di contrabbandieri

    4. (večja skupina sledečih si pojavov) catena:
    miselna veriga catena di pensieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    držati občutke na verigi controllare, tenere a bada le sensazioni
    imeti ljudi na verigi avere il completo dominio sulle persone
    počutiti se kot pes na verigi sentirsi come il cane alla catena
    gonilna veriga catena di trasmissione
    geogr. gorska veriga catena montuosa
    elektr. izolatorska veriga catena di isolatori
    strojn. kalibrirana veriga catena calibrata
    lamelna veriga catena a lamelle
    biol. prehranjevalna veriga catena alimentare
    avt. snežne verige catene da neve
    lingv. govorna veriga catena parlata
    kem. veriga atomov catena di atomi
    anat. veriga ganglijev catena di gangli
    veriga hotelov, trgovin catena di alberghi, di negozi
    veriga kinodvoran circuito di cinematografi
  • verižni zobnik stalna zveza
    strojništvo (del stroja) ▸ fogaskerék, lánckerék, fogazott tárcsa