Franja

Zadetki iskanja

  • lák vernis moški spol , laque ženski spol , enduit moški spol , cuir moški spol verni

    asfaltni ali bitumenski lak vernis bitumineux
    japonski (kitajski) lak laque du Japon (de Chine)
    nitrocelulozni lak vernis nitrocellulosique, laque à la nitrocellulose
    lak za nohte vernis à ongles
    lak za pohištvo vernis (ali encaustique liquide) pour meubles
    sintetični lak vernis synthétique
  • lák (-a) m

    1. vernice; lacca:
    nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
    obrizgati z lakom spruzzare la vernice
    topilo za lak solvente
    tovarna lakov fabbrica di vernici
    brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
    notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
    kozm. lak za lase lacca, fissatore
    kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
    bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica

    2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice
  • lákota faim ženski spol , famine ženski spol , disette ženski spol ; (človek) insatiable moški spol , glouton moški spol , créve-la-faim moški spol ; botanika gaillet moški spol , caille-lait moški spol

    volčja lakota une faim de loup
    trpeti lakoto souffrir de la faim
    umreti od lakote mourir de faim (ali d'inanition)
    utešiti lakoto apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
    lakota je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout
  • lákota (-e) f

    1. fame:
    lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
    trpeti lakoto patire la fame
    huda, volčja lakota fame da lupo

    2. fame, carestia:
    v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
    boj proti lakoti lotta contro la fame

    3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
    lakota slave fame, sete di gloria
    spolna lakota appetito carnale

    4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
    PREGOVORI:
    lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco
  • lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.
  • lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev

    lampe électrique žarnica
    poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
    lampe à pétrole petrolejka
    la lampe a sauté žarnica je pregorela
    lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
    lampe à arc obločnica
    lampe au néon neonska svetilka
    lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
    lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
    lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
    lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
    s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom)
  • lán botanika lin moški spol ; (platno, tkanina) toile ženski spol (ali tissu moški spol) de lin

    novozelandski lan lin de la Nouvelle-Zélande
  • lana f

    1. volna:
    di lana volnen
    buona lana pren. pretkanec, lopov
    essere della stessa lana biti enake baže
    questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
    lana cardata mikana volna

    2. ekst.
    lana di legno lesna volna
    lana di vetro steklena volna

    3. puh (pod pohištvom)
    PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco
  • lana ženski spol volna, volnina

    lana artificial umetna volna
    lana madera lesna volna
    lana merina merinovka
    de lana (y algodón) (pol)volnen
    tejido de lana volneno blago
    perro de lanas koder (pes)
    cardarle a uno la lana ozmerjati (ošteti) koga
  • lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda

    lance d'arrosage vrtna brizgalnica
    fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
    lance de drapeau drog za zastavo
    baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
    brandir une lance vihteti sulico
    rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
    rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga
  • lancia1 f (pl. -ce)

    1. sulica, kopje:
    mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
    spezzare una lancia a favore di zavzemati se za

    2. ekst. vojščak, suličar

    3. rib. ostve, vilice
  • langosta ženski spol kobilica; morski rak, jastog; nadloga

    plaga de la langosta nadloga kobilic
  • langue [lɑ̃g] féminin jezik

    langue chargée (médecine) obložen jezik
    langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
    langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
    langue nationale, du pays domači, narodni jezik
    langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
    langue verte prostaški jezik
    langue de terre (géographie) zemeljski jezik
    coup masculin de langue obrekovanje
    professeur de langues profesor za jezike
    avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
    avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
    avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
    avoir le don des langues imeti dar za jezike
    avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
    avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
    avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
    avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
    donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
    faire claquer la langue tleskniti z jezikom
    délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
    être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
    être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
    la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
    se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
    posséder une langue obvladati kak jezik
    prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
    tenir sa langue brzdati svoj jezik
    tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
    sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik
  • languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati

    languir d'ennui umirati od dolgega časa
    languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
    la conversation languit pogovor zastaja
    les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
    ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
    je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
    faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti
  • lantan samostalnik
    kemija (kemijski element) ▸ lantán
    Sopomenke: La
  • lantērna f

    1. svetilka:
    lanterna cieca slepica
    lanterna cinese, veneziana lampijonček
    cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
    prendere lucciole per lanterne debelo se motiti

    2. svetilniška luč; svetilnik:
    all'ombra della lanterna pren. v Genovi

    3.
    lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka

    4. arhit. svetlobnica, lanterna

    5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik

    6.
    lanterne pl. pren. šalj. oči; očala
  • lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh

    lanterne sourde (svetilka) slepica
    lanterne vénitienne lampijonček
    à la lanterne! obesite ga!
    lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
    avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
    éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
    éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
    prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
    faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti
  • lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora

    estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
    correr lanzas lomiti kopja
    romper lanzas por uno lomiti kopja za koga
  • lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti

    lanzar al agua splaviti (ladjo)
    lanzar un grito zavpiti, zakričati
    lanzar una noticia lansirati vesti
    lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
    se lanzó a gritar zakričal je
    lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
    lanzarse a la pelea v boj planiti
  • lapideus 3 (lapis)

    1. kamén, kamnit(en): mensa Varr., Nioba fingitur lapidea propter aeternum, credo, in luctu silentium Ci., l. imber Ci. kamena toča, toča kamenja (prim. lapidat pod lapidō), pila N., arca, murus, pons L., postis ianuae carceris Vell., suggestus Col., curalium, columnae Plin., ignes Publilius Syrus ap. Petr. dragulji kamenaste barve, culter Vulg.; pren.: lapideus sum Pl. okamenel sem (od groze), lapideo corde sunt multi Enn. fr. so kamnitega srca = so trdosrčni, neusmiljeni.

    2. kamnit, poln kamenja: litus Mel. ali campi Plin. (o pokrajini blizu današnjega Marseja (Marseille), zdaj imenovani la Crau).