lák vernis moški spol , laque ženski spol , enduit moški spol , cuir moški spol verni
asfaltni ali bitumenski lak vernis bitumineux
japonski (kitajski) lak laque du Japon (de Chine)
nitrocelulozni lak vernis nitrocellulosique, laque à la nitrocellulose
lak za nohte vernis à ongles
lak za pohištvo vernis (ali encaustique liquide) pour meubles
sintetični lak vernis synthétique
Zadetki iskanja
- lák (-a) m
1. vernice; lacca:
nanašati lak, premazati z lakom passare la vernice
obrizgati z lakom spruzzare la vernice
topilo za lak solvente
tovarna lakov fabbrica di vernici
brezbarvni, motni, sijajni, sintetični lak vernice incolore, opaca, lucida, sintetica
notranji, zunanji lak vernice per uso interno, esterno
kozm. lak za lase lacca, fissatore
kozm. lak za nohte lacca, smalto per unghie
bitumenski, nitrocelulozni lak vernice bituminosa, nitrocellulosica
2. (usnje, obdelano tako, da se sveti) vernice - lákota faim ženski spol , famine ženski spol , disette ženski spol ; (človek) insatiable moški spol , glouton moški spol , créve-la-faim moški spol ; botanika gaillet moški spol , caille-lait moški spol
volčja lakota une faim de loup
trpeti lakoto souffrir de la faim
umreti od lakote mourir de faim (ali d'inanition)
utešiti lakoto apaiser (ali assouvir, calmer) sa faim
lakota je najboljši kuhar quand on a faim, on mange de tout - lákota (-e) f
1. fame:
lakota ga muči, tare sente la fame, il morso della fame
trpeti lakoto patire la fame
huda, volčja lakota fame da lupo
2. fame, carestia:
v deželi je bila lakota nel paese imperversava la carestia
boj proti lakoti lotta contro la fame
3. pren. fame, desiderio (sfrenato):
lakota slave fame, sete di gloria
spolna lakota appetito carnale
4. bot. caglio, presame, attaccamani (Galium)
PREGOVORI:
lakota je najboljši kuhar la fame è il miglior cuoco - lāmentum -ī, n (indoev. onomatop. kor. *lā (manj artikulirano) kričati, lajati; prim. skr. ráyati laja, gr. λαίειν doneti, lat. lātrāre = sl. lajati = hrv. lȁjati = let. lāt = lit. lóti, got. laian psovati) javk, jok in stok, jok in vek, vik in krik: fletus ac lamentum Vulg., assumere lamentum super aliquem Vulg.; večinoma v pl. = javki, javkanje, tarnanje, vekanje, stokanje, (o)tožen vik (krik), milo (žalostno) kričanje: ira deorum hanc eius satellitibus iniecit amentiam, ut sine exsequiis, sine lamentis, sine laudationibus, sine funere … ambureretur abiectus Ci., Solonis … elogium, quo se negat velle suam mortem dolore amicorum et lamentis vacare Ci., si se lamentis muliebriter lacrimisque dedet Ci., lamenta virûm Lucr., parcere lamentis L., lamentis gemituque … tecta fremunt V., planctus et lamenta T., lamenta ac lacrimas cito, dolorem et tristitiam tarde ponunt T., quem casum neque … ambitiose neque per lamenta rursus ac maerorem muliebriter tulit T.; metaf.: lamenta (sc. gallinae) Plin. otožno kokodakanje.
- lampe [lɑ̃p] féminin svetilka, žarnica; (radio) cev
lampe électrique žarnica
poste masculin à 6 lampes 6-cevni radijski sprejemnik
lampe à pétrole petrolejka
la lampe a sauté žarnica je pregorela
lampe à acétylène, à alcool svetilka na karbid, na špirit
lampe à arc obločnica
lampe au néon neonska svetilka
lampe électrique de poche žepna (električna) svetilka
lampe de mineur, de sûreté rudarska svetilka
lampe de suspension, de table viseča, namizna svetilka
lampe (électrique) en quarz višinsko sonce (umetno)
s'en mettre plein la lampe (populaire) mnogo jesti, piti; nabasati se z jedačo in pijačo
il n'y a plus d'huile dans la lampe (figuré) h koncu gre (z bolnikom) - lán botanika lin moški spol ; (platno, tkanina) toile ženski spol (ali tissu moški spol) de lin
novozelandski lan lin de la Nouvelle-Zélande - lana f
1. volna:
di lana volnen
buona lana pren. pretkanec, lopov
essere della stessa lana biti enake baže
questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
lana cardata mikana volna
2. ekst.
lana di legno lesna volna
lana di vetro steklena volna
3. puh (pod pohištvom)
PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco - lana ženski spol volna, volnina
lana artificial umetna volna
lana madera lesna volna
lana merina merinovka
de lana (y algodón) (pol)volnen
tejido de lana volneno blago
perro de lanas koder (pes)
cardarle a uno la lana ozmerjati (ošteti) koga - lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda
lance d'arrosage vrtna brizgalnica
fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
lance de drapeau drog za zastavo
baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
brandir une lance vihteti sulico
rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga - lancia1 f (pl. -ce)
1. sulica, kopje:
mettere la lancia in resta pren. pripraviti se na spopad
spezzare una lancia a favore di zavzemati se za
2. ekst. vojščak, suličar
3. rib. ostve, vilice - langosta ženski spol kobilica; morski rak, jastog; nadloga
plaga de la langosta nadloga kobilic - langue [lɑ̃g] féminin jezik
langue chargée (médecine) obložen jezik
langue courante vsakdanji, pogovorni jezik
langue étrangère, morte, vivante, maternelle, officielle, universelle, ancienne, moderne, vulgaire tuj, mrtev, živ, materinski, uradni, svetovni, stari, moderni, ljudski jezik
langue nationale, du pays domači, narodni jezik
langue écrite, parlée, savante, littéraire, populaire, poétique pismeni, govorjeni, učeni, knjižni, ljudski, pesniški jezik
langue verte prostaški jezik
langue de terre (géographie) zemeljski jezik
coup masculin de langue obrekovanje
professeur de langues profesor za jezike
avoir la langue bien pendue, bien affilée imeti dobro namazan, nabrušen jezik
avoir la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir une langue de serpent, de vipère imeti strupen jezik
avoir le don des langues imeti dar za jezike
avoir le mot au bout de la langue imeti besedo na jeziku
avoir la langue trop longue imeti predolg jezik, ne znati obdržati skrivnosti
avoir soif, s'ennuyer à avaler sa langue biti zelo žejen, na smrt se dolgočasiti
avoir la langue liée imeti zavezan jezik, ne smeti govoriti o čem
donner sa langue aux chats odreči se ugibanju
faire claquer la langue tleskniti z jezikom
délier, dénouer la langue à quelqu'un komu jezik razvezati
être maître de sa langue znati molčati, brzdati svoj jezik
être une mauvaise, méchante langue imeti zloben jezik
la langue m'a fourché zagovoril sem se, zareklo se mi je
se mordre la langue ugrizniti se v jezik, močno obžalovati (de quelque chose kaj)
posséder une langue obvladati kak jezik
prendre langue poizvedovati, zmeniti se (avec quelqu'un s kom)
tenir sa langue brzdati svoj jezik
tirer la langue à quelqu'un komu jezik pokazati
sa langue tourne bien dobro zna obračati svoj jezik - languir [lɑ̃gir] verbe intransitif medleti, hirati, slabeti, pešati, zastajati, vleči se; hrepeneti, koprneti; giniti, familier zaman čakati
languir d'ennui umirati od dolgega časa
languir d'amour pour quelqu'un umirati od ljubezni do koga
la conversation languit pogovor zastaja
les affaires languissent posli (kupčija) pešajo, hirajo
ne me fais pas languir ne pusti me čakati zaman
je ne languirai pas longtemps ici ne bom dolgo zastonj čakal tu
faire languir quelqu'un (figuré) koga na natezalnici imeti - lantan samostalnik
kemija (kemijski element) ▸ lantán
Sopomenke: La - lantērna f
1. svetilka:
lanterna cieca slepica
lanterna cinese, veneziana lampijonček
cercarsela con la lanterna pren. delati sam sebi škodo
prendere lucciole per lanterne debelo se motiti
2. svetilniška luč; svetilnik:
all'ombra della lanterna pren. v Genovi
3.
lanterna magica laterna magika, projekcijska svetilka
4. arhit. svetlobnica, lanterna
5. gradb. svetlobni jašek, svetlobnik
6.
lanterne pl. pren. šalj. oči; očala - lanterne [lɑ̃tɛrn] féminin svetilka, laterna; populaire okno; oko; trebuh
lanterne sourde (svetilka) slepica
lanterne vénitienne lampijonček
à la lanterne! obesite ga!
lanterne rouge rdeča luč; figuré zadnji pri tekmovanju, zadnji v vrsti
avoir la lanterne, se taper sur la lanterne (populaire) stradati, imeti prazen želodec, imeti luknjo v trebuhu
éclairer la lanterne de quelqu'un komu dati potrebne informacije
éclairer sa lanterne biti razumljiv, jasen (v svoji razlagi)
prendre des vessies pour des lanternes verjeti bedasto stvar, dati se naplahtati
faire prendre à quelqu'un des vessies pour des lanternes naplahtati koga, komu kaj natvesti - lanza ženski spol sulica, kopje; drog za zastavo; oje, sora
estar con la lanza en ristre biti v polni pripravljenosti
correr lanzas lomiti kopja
romper lanzas por uno lomiti kopja za koga - lanzar [z/c] vreči, zagnati, metati, lansirati; odvreči, (iz)pljuniti; vpeljati, v modo spraviti; razlastiti; spustiti (pse): spodbosti
lanzar al agua splaviti (ladjo)
lanzar un grito zavpiti, zakričati
lanzar una noticia lansirati vesti
lanzarse zagnati se, planiti; priti v modo
se lanzó a gritar zakričal je
lanzarse al agua de cabeza skočiti na glavo v vodo
lanzarse a la pelea v boj planiti - lapideus 3 (lapis)
1. kamén, kamnit(en): mensa Varr., Nioba fingitur lapidea propter aeternum, credo, in luctu silentium Ci., l. imber Ci. kamena toča, toča kamenja (prim. lapidat pod lapidō), pila N., arca, murus, pons L., postis ianuae carceris Vell., suggestus Col., curalium, columnae Plin., ignes Publilius Syrus ap. Petr. dragulji kamenaste barve, culter Vulg.; pren.: lapideus sum Pl. okamenel sem (od groze), lapideo corde sunt multi Enn. fr. so kamnitega srca = so trdosrčni, neusmiljeni.
2. kamnit, poln kamenja: litus Mel. ali campi Plin. (o pokrajini blizu današnjega Marseja (Marseille), zdaj imenovani la Crau).