Franja

Zadetki iskanja

  • prēsso

    A) avv. blizu:
    a un di presso približno
    da presso, di presso od blizu

    B) prep.

    1. (z glagoli stanja in gibanja) pri, blizu (tudi ekst., pren.)
    presso a pri
    presso di pri:
    presso di loro mi sono trovato bene pri njih sem se imel lepo
    sono impiegato presso una ditta commerciale delam pri trgovskem podjetju
    questa moda si è diffusa presso i giovani ta moda se je razširila med mladino

    2. okoli, pred (časovno):
    mi sono svegliato presso il mattino zbudil sem se pred jutrom
    essere presso a morire biti (tik) pred smrtjo

    C) m
    pressi pl. okolica, bližina:
    una villa nei pressi di Roma vila v okolici Rima
  • prestado

    de prestado napósodo
    dar prestado posoditi, naposodo dati
    pedir prestado izposoditi si; najeti
    tomar prestado izposoditi si
  • prestájati1 (-am) | prestáti (-stánem) imperf., perf.

    1. soffrire, sopportare; jur. espiare:
    prestajati lakoto, mraz soffrire la fame, il freddo
    prestajati krizo attraversare una crisi
    jur. prestajati kazen espiare una pena, scontare una condanna

    2. sopravvivere, soffrire; sopportare; superare; resistere:
    prestati vojno sopravvivere alla guerra
    prestati nevarnost superare un pericolo
    ne prestati izgube non sopportare la perdita
    prestati naskok sovražnika resistere all'attacco nemico
    ne moči prestati drug brez drugega non poter vivere uno senza l'altro
    nihče ne ve, koliko sem prestal nessuno sa quanto ho sofferto
    prestati brez česa poter fare a meno di qcs.

    3. passare, dare, fare:
    prestati izpit superare l'esame
    prestati test fare un test
    prestati preizkušnjo superare la prova

    4. (prenehati, prenehavati) star. cessare:
    veter je nenadno prestal improvvisamente il vento si calmò, cessò di soffiare
  • préstamo moški spol posojilo

    préstamo hipotecario hipotečno posojilo
    préstamo a interés posojilo na obresti
    préstamo a largo plazo dolgoročno posojilo
    a titulo de préstamo naposodo, kot posojilo
    caja de préstamos, banco de préstamos posojilnica
    negocio de préstamos izposojevalnica
    dar a préstamo posoditi proti zastavi (pologu)
    tomar a préstamo sposoditi si
    contraer préstamos najeti posojila
  • prêsti (prêdem)

    A) imperf.

    1. tekst. filare:
    presti svilo, volno filare la seta, la lana

    2. tessere la ragnatela

    3. pren. fare le fusa (gatto)

    4. pren.
    presti misel (premišljevati) meditare, rimuginare, fare piani

    5. pren. macchinare, ordire, tramare

    6. pren. raccontare:
    presti pogovore conversare

    7. pren.
    huda, slaba, tanka, trda presti komu essere alle strette, non saper a che santo votarsi, trovarsi in cattive acque, trovarsi in un brutto guaio
    zool. presti kokon imbozzolare
    presti čas starsene con le mani in mano
    presti dolgčas annoiarsi
    presti niti človekove usode (Parke) tessere i fili della vita umana, presiedere al corso della vita umana
    biti tako lačen, da pajki predejo po želodcu avere una fame da lupi

    B) prêsti se (prêdem se) imperf. refl. diffondersi, scendere;
    nikoli ne veš, kaj se prede v njem non si sa mai cosa abbia per la testa
  • prēstito m

    1. izposojanje; posojilo:
    fare un prestito posoditi
    dare in prestito, a prestito posoditi, posojati
    prendere a prestito, in prestito izposoditi, izposojati si
    prendere a prestito da una lingua dei termini izposojati si izraze iz nekega jezika

    2. posojilo (količina, predmet)

    3.
    prestito linguistico izposojenka
  • prēsto avv.

    1. kmalu:
    presto o tardi prej ali slej

    2. hitro:
    fare presto podvizati se
    al più presto kar najhitreje, čimprej; ekst. najkasneje:
    ci si vede fra una settimana al più presto vidimo se najkasneje čez teden dni; ekst. pren. lahko:
    si fa presto a dire, ma poi... lahko je govoriti, toda potem...

    3. zgodaj:
    alzarsi presto zgodaj vstajati
    PREGOVORI: presto e bene raro avviene preg. naglo storjeno, gotovo skaženo
  • prestrášiti to frighten; to scare, to alarm, to give (someone) a fright; to startle; to dismay, to appal

    kako si me prestrašil! what a fright you gave me!
    pošteno ste me prestrašili you gave me a real scare
    na smrt prestrášiti to scare someone to death
    prestrášiti se to take fright; to get frightened (ali alarmed), to be startled
  • presunzione f

    1. domneva (tudi pravo):
    presunzione non convalidata da prove nedokazana domneva
    presunzione di paternità domnevno očetovstvo

    2. domišljavost, ošabnost:
    peccare di presunzione preveč si domišljati
  • pretêči (-têčem) | pretékati (-am) perf., imperf.

    1. percorrere, superare (correndo), correre:
    preteči progo percorrere la pista; correre, superare la distanza

    2. (prečkati) attraversare

    3. (prehiteti) superare, sorpassare (nella corsa)

    4. passare, scorrere (liquido)

    5. (časovno se odmakniti) passare:
    rok za prijavo je pretekel il termine per l'iscrizione è passato
    še dosti vode bo preteklo, preden passerà ancora molta acqua (sotto i ponti) prima che
    voda se izčisti, ko tri kamne preteče l'acqua corrente si purifica presto
    preteči vse druge v pridnosti superare tutti in diligenza
  • pretéga (-e) f (v adv. rabi) na vse pretege a tutto spiano, con tutte le forze:
    kričati na vse pretege gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
  • pretegn|iti [é] (-em)

    1. strecken, dehnen, preveč: überdehnen
    pretegniti si mišico: medicina sich (einen Muskel) zerren, verzerren

    2. figurativno (biti odločilno) den Ausschlag geben
  • pretegníti (-em) | pretegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. sgranchire (le gambe e sim.), sciogliere (i muscoli)

    2. ekst. sfiancare

    B) pretegníti se (-em se) | pretegováti se (-újem se) perf., imperf. refl. sgranchirsi, stirarsi, stiracchiarsi, sgropparsi:
    pretegovati se na postelji stravaccarsi sul letto
    ne pretegniti se pri delu, z delom lavoracchiare

    2. med.
    pretegniti si kite, mišice, sklepne vezi stirarsi i tendini, i muscoli, le giunture
  • pretender zahtevati, potegovati se (za); skušati; snubiti; trditi

    pretender gustar skušati ugajati
    pretender un empleo potegovati se za službo
    pretender poco staviti skromne zahteve
    lo pretendo zahtevam (lastim si) to
    no lo pretender to ni moj namen, tega ne nameravam
    pretende su mano prosi jo za roko
    pretendido domneven, tako imenovan
  • prétention [pretɑ̃sjɔ̃] féminin zahteva, pretenzija; (častihlepna) namera, ambicija; prezahtevnost, domišljavost, nadutost, domišljava prevzetnost

    sans prétention skromen; nezahteven
    prétention à un héritage zahteva po dediščini
    avoir des prétentions sur quelque chose imeti zahteve za kaj, zahtevati kaj
    démordre, rabattre de ses prétentions popustiti v svojih zahtevah
    être plein de prétention biti domišljav
    j'ai la prétention de connaître cette question domišljam si, lahko si laskam, da poznam ta problem
  • pretépanje

    želeti si samo pretepanja ne rêver que plaies et bosses
  • pretesa f

    1. zahteva:
    essere senza pretese biti nezahteven, skromen

    2. domišljavost, domišljanje:
    avere la pretesa (di) domišljati si

    3. napihnjenost, prevzetnost, bahavost:
    edificio di grandi pretese bahavo postavljena zgradba
  • pretiran (-a, -o) übertrieben; überspitzt, überhöht, übersteigert; veselje: [überschwenglich] überschwänglich; über- (fin überfein, kritičen überkritisch, občutljiv übersensibel, ozek überschmal, pameten überklug, poudarjen überbetont, previden übervorsichtig, sladek übersüß); hyper- (korekten hyperkorrekt, kritičen hyperkritisch), Über- (cena der Überpreis, velikost die Übergröße, razdraženost die Überreizung, reakcija die Überreaktion, specializacija die Überspezialisierung, vnema der Übereifer, poudarjanje die Überbetonung)
    pretirano nagnjenje do die -sucht, der -fimmel
    (redoljubnosti Ordnungsfimmel, sladkarij Naschsucht, čiščenja Putzfimmel, grajanja Tadelsucht, zabave Vergnügungssucht)
    pretirano nagnjen k -süchtig, -wütig
    (diskutiranju diskussionswütig, grajanju tadelsüchtig, ugajanju gefallsüchtig, zabave vergnügungssüchtig)
    pretirana raba/ uporaba der [Mißbrauch] Missbrauch
    (zdravil [Arzneimittelmißbrauch] Arzneimittelmissbrauch)
    ni pretiranega … navdušenja, veselja: (seine/meine/ihre Begeisterung/Freude) hält sich in Grenzen
    pretirano si olajšati posel es sich (zu) leicht machen
  • pretium -iī, n (prim. skr. a-pratā brez povračila, zastonj, práti proti, homersko προτί, jon.-at. πρός, pamfilsko περτί [iz *πρετί], ajol. πρές = sl. proti, ang. price; prim. tudi gr. πέρνημι, περάω, πιπράσκω prodajati, πρίαμαι = lit. perkù kupovati)

    1. cena, vrednost: Ter., Plin., Ap. idr., aestimate harum rerum pretia Cu., pretium luere Cu. plačati, pr. statuere merci Pl. oceniti blago, postaviti (nastaviti) ceno blagu, certum pretium constituere Ci. ep. postaviti (postavljati) ceno, pretium facere Varr. določiti (določati) ceno, o prodajalcu = zahtevati ceno: Pl. o kupcu = ponuditi (ponujati) ceno: Mart., Icti., operae eorum pretium faceret L. naj ceni njuno uslugo, pretium conficere Ci. postaviti (postavljati) ceno, da(ja)ti ponudbo (o izklicevanju na dražbi), exquirere pretia L., exquirens per se pretia et usque eo extendens, ut … Suet. cene sam določajoč in (jih) tako dvigujoč (višajoč, navzgor poganjajoč), da … , pretium habere Ci. imeti ceno, biti vreden (o žitu), veljati kaj: O. = in pretio esse L., esse in suo pretio O. imeti svojo pravo vrednost, magni, parvi pretii esse Ci. visoko, nizko biti (o)cenjen, imeti visoko, nizko ceno, iacent pretia praediorum Ci. so padle.

    2. meton.
    a) denar, denarna vrednost (kot cena za kaj): est pretium in pretio O. denar velja; poseb.: converso in pretium deo H. v denar = v zlati dež; pogosto abl. pretio za denar, z denarjem, z denarnimi (finančnimi) sredstvi: aliquid parare N., aliquem corrumpere Ci., emere Ci., magno (impenso) pretio Ci. idr. za veliko denarja, za visoko ceno, drago, parvo pretio Ci. za malo denarja, za nizko ceno, poceni; occ. α) (na)kupna cena, kupnina: pretium dominis reddere Eutr., emptoribus pretia restituere Eutr. β) odkupnina, (na)kupnina: captivos pretio (proti odkupnini, za odkupnino) remittere Cu., aliquem sine pretio remittere Cu., Iust. ali dimittere Iust. ali dare Eutr. ali recipere Cu. brez odkupnine.
    b) plačilo, plača: pretium polliceri Ter., manūs pretium (= manupretium) Ci., L. plačilo za delo, pretium certaminis O. ali palmae pretium victoribus V. plačilo za zmago, pretio affici V. biti poplačan, habes pretium H. poplačan si, hic pretium curae (za delo) dulce erat O., habere operae pretium L., magna operae pretia mereri L.; pogosto v reklu operae (curae Plin. iun., Iuv.) pretium est L., S., H. idr. ali pretium operis est Sil.; tudi samo pretium est (z inf.) vredno biti (truda, dela), da … , izplačati se (trud, delo): operae pretium est neglegentiam eius considerare Ci., Germanico pretium fuit convertere agmen T., facere operae pretium L. storiti kaj, kar je vredno truda; occ. α) plačilo = kazen: L. Andr. fr. idr., verbera, compedes, molae, haec pretia sunt ignaviae Pl., ego pretium ob stultitiam fero Ter., mors pretium tardis O., pretium est mori H., pretium recte et perperam facto L. plačilo ali kazen. β) podkupnina, podmit: adduci pretio ad hominem condemnandum Ci., nec prece nec pretio nec periculo a recta via deduci Corn. γ) dražilo: pretia vivendi Plin. iun.
  • pretŕgati (-am) | pretrgávati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. rompere, spezzare in due

    2. spezzare, stracciare (tudi ekst.), tagliare, squarciare:
    pretrgati sovražnikov obroč spezzare l'accerchiamento nemico
    blisk pretrga temo un fulmine squarcia l'oscurità
    pretrgati diplomatske odnose z neko državo rompere le relazioni diplomatiche con un Paese
    anat. pretrgati himen lacerare l'imene

    3. rompere (abs.):
    z njo sem pretrgal con lei ho rotto

    B) pretrgati se (-am se) perf. refl. spaccarsi; pren. sfiancarsi dalla fatica;
    tako se je napil, da se mu je film pretrgal prese una sbornia tale da perdere l'autocontrollo, da non sapersi più controllare
    glas se mu je pretrgal gli si ruppe la voce dalla commozione
    pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel posso anche crepare dalla fatica, ma non ce la farò
    pri delu se pa res ne bo pretrgal non è un tipo da sfiancarsi per il troppo zelo