Franja

adormitarse, -larse (na pol) zaspati

adorn [ədɔ́:n] prehodni glagol (with)
(o)lepšati, (o)krasiti

adornamento m

1. redko, knjižno krasitev, lepšanje

2. (zlasti pl.) okras, okrasek

adornamiento moški spol okrasitev, okras

adornar (o)krasiti, olepšati, ozaljšati

adornarse olepšati se, nališpati se; odlikovati se

adornare

A) v. tr. (pres. adorno) krasiti, zaljšati

B) ➞ adornarsi v. rifl. (pres. mi adorno) olepšati se, nališpati se, obleči se praznično:
si adornò per la cerimonia praznično se je oblekel za slovesnost

adornista moški spol sobni slikar

adornment [ədɔ́:nmənt] samostalnik
okrasitev, olepšava; okras, ornament

adorno agg. okrašen, olepšan, ki ga kaj krasi (tudi pren.):
animo adorno di virtù duh, ki ga krase vrline, poln vrlin

adorno moški spol lepotičje, nakit, lišp, okras; dika; obleka

adōrnō -āre -āvī -ātum

1. pripraviti (pripravljati) kaj, pripravljati se k čemu, na kaj, opremiti (opremljati) kaj s čim, oskrbeti (oskrbovati) kaj s čim: Pl., Ter., naves onerarias C., duo maria maximis classibus firmissimisque praesidiis Ci., bellum L.; adorna, ut rem divinam faciam Pl.; z inf.: tragulam in te inicere adornat Pl.; occ.: adornare accusationem et petitionem consulatūs Ci. ali comparationem criminis Ci. odrediti.

2. krasiti, okrasiti, (o)lepšati: forum magno ornatu Ci., aliquem insigni veste et curuli regia sella L., loricas auro Cu.; pren.: si nobilitas ac iusti honores (eum) adornarent L., adornare triumphum, adornatus virtutibus Vell., adornare benefacta verbis Plin. iun. olepševaje povzdigovati, multa de virtute eius memoravit, magis in speciem verbis adornata quam ut, ... T.; tako tudi: legem leviter adomare (sc. verbis) Q. — Od tod adv. pt. pf. adōrnātē lično: declamare Suet.

adōrō -āre -āvī -ātum

1. nagovoriti (nagovarjati): si adorat furto Tab. XII ap. Fest. nagovori (pred sodnikom) = toži zaradi tatvine, populum sic adorat Ap., adorare veteribus est alloqui Serv.

2. slovesno nagovoriti = milo (ponižno) prositi (poprositi, zaprositi) koga: quos adorent, ... Ambraciensibus non superesse L., numina montis adorant O., sanctum sidus adorat V., adorare numen prece V. ali superos prece O.; deos adoravi, ut mihi darent L.; s samim cj.: maneat sic semper, adoro Pr.; tudi z acc. rei: hanc (linguam) ego, non ut me defendere temptet, adoro O.; z dat.: domino deo, deo alieno, sculptilibus Eccl.

3. izprositi: pacern deûm L.

4. z besedami slaviti, proslaviti (proslavljati): aliquem versibus, alicuius consulatum Stat.

5. brez besed
a) (po)častiti, slaviti: Phoebum O., deos sanguine O., large deos (ture) Plin.; od tod: koga ali kaj časteč občudovati, spoštovati, priznavati: Ennium sicut sacros vetustate lucos Q., curam priscorum Plin.
b) = ττροσκυνεῖν (ττροσκύνησις): vzhodnjaški običaj pozdravljanja (zlasti vladarja) z desnico, položeno pred usta, in priklonom celega telesa, pozdraviti (pozdravljati) in počastiti koga, klanjati se komu: in adorando dexteram ad osculum referimus totumque corpus circumagimus Plin., Caesarem Lucan., Caesarem ut deum, Caesarum imagines, coronam Suet., vulgus T., aliquem Persarum more Iust.

ados [ado] masculin gredica(ob zidu)

adosar nasloniti

adosarse (a) nasloniti se (na)

adossement [adɔsmɑ̃] masculin naslonitev (à, contre na)

adosser [adɔse] verbe transitif nasloniti; opreti (à, contre na); prizidati

adosser l'échelle contre un mur nasloniti lestev na zid
s'adosser à la porte nasloniti se (s hrbtom) na vrata

adottabile agg. sprejemljiv

adottamento m knjižno ➞ adozione

adottante m, f pravo posvojitelj

adottare v. tr. (pres. adōtto)

1. posvojiti, adoptirati, posinoviti, pohčeriti:
hanno adottato un trovatello posvojili so najdenčka

2. pren. sprejeti, odločiti se za:
adottare un sistema di vita sprejeti način življenja
adottare un libro di testo odločiti se za učbenik