Franja

adōrātor -ōris, m (adōrāre) molilec, častilec: Eccl.

adoratore m (f -trice)

1. relig. častilec, častilka

2. šalj. oboževalec, oboževalka; častilec, častilka:
la ragazza ha molti adoratori dekle ima veliko oboževalcev

adōrātus -ī, m (adōrāre) molitev, čaščenje: Eccl.

adorazione f

1. relig. čaščenje:
essere, stare in adorazione davanti a qcn., qcs. pren. koga, kaj zaneseno gledati, občudovati

2. oboževanje:
ha un'adorazione per sua madre obožuje mater

adore [ədɔ́:] prehodni glagol
častiti, oboževati, občudovati; strastno ljubiti

adōrea -ae, f, gl. adōria.

adorer [ədɔ́:rə] samostalnik
častilec, -lka, občudovalec, -lka, oboževalec, -lka
figurativno ljubimec

adorer [adɔre] verbe transitif oboževati; častiti, strastno ljubiti, familier strašno rad imeti

j'adore la musique, le chocolat strašno rad imam glasbo, čokolado

adōreus 3 (ador) iz pire, pirov: far Ca., Varr., Col., pir ali pira, semen Ca. setev pire, adorea liba subiciunt epulis V., bellaria ad. Stat. Od tod subst. adōreum -ī, n (sc. far) = ador: Col., Plin.

Adōreus -ī, m Adorej, gora v Galaciji blizu Pesinunta: L.

adōria -ae, f (adōrāre; ljudska etimologija je to besedo napačno naslanjala na ador pira, češ adoria je „častni dar pire za izkazano hrabrost“, od tod tudi pisava adōrea) pohvala, častni dar za zmago, met. vojna slava, slava zmage, zmaga: praedā atque agro adoriāque adfecit populares suos Pl., dies ..., qui primus almā risit adoreā H., gloriam denique ipsam a farris honore (po častnem daru iz pire) adoriam appellabant Plin., ipse possum ... mihi primam istam virtutis adoriam ... numerare Ap., facta adoriae plenae Ap., bellica laus et adoria Fr., triumphales adoreae Sid., Cl., adoriam laudem sive gloriam dicebant, quia gloriosum eum putabant esse, qui farris copiā abundaret P. F.

adoriō -īre, act. soobl. = adorior, napasti: Naev. et Aurelius ap. Prisc.

adorior -īrī -ōrtus sum vzdigniti (vzdigovati) se proti čemu, od tod

1. napasti (napadati), prije(ma)ti koga (sovražno, zahrbtno): inermem ... tribunum alii gladiis adoriuntur, alii ... fustibus Ci., navem piratae adoriebantur Ci., adoriri pagum, equis incitatis impeditos C., imprudentes N., urbem vi, arcem L., castella T.; abs.: iustā pugnā adoriri L., Labienus Afraniusque cum omni equitatu ... ex insidiis adorti agmini eius extremo se offerunt Auct. b. Afr.; o abstraktnih subj.: oppugnatio eos aliquanto atrocior quam ante adorta est L. je prišla nadnje, iam satis paventes ... terribilior ab tergo adortus clamor L. je udaril nanje.

2. pren. lotiti (lotevati) se koga (z besedami idr.), obrniti (obračati) se na koga (s prošnjami): Primum Delphos corrumpere est conatus. Cum id non potuisset, Dodonam adortus est N., adoriri aliquem minis, criminationibus T., aliquem tumultuosissime Ci., regem ferocius quam alias adorti Cu.

3. lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti kaj, podvze(ma)ti kaj, predrzniti si: hoc ipsum Ci. ep., rem Corn., maius adorta nefas V., O.; z inf.: hi dominam Ditis thalamo deducere adorti V., hanc (Munychiam) bis tyranni oppugnare sunt adorti N., operibus urbem oppugnare est adortus L.

Opomba: Pf. adorsus: Ambr.

adorírati to adore; to idolize; to worship

adorírati zlato tele to worship the golden calf

adormecer [-zc-] uspavati, v spanje zazibati (otroka); utišati, k molku pripraviti; pomiriti

adormecerse zaspati; fig otrpel postati, zaspati (ud); fig nasladno živéti

adormecimiento moški spol uspavanje

adormí adórm vi.

I. zaspati

II. vt. uspavati

adormidera ženski spol mak; makovo seme

adormilado zaspan

adormít -ă (-ţi, -te) adj. zaspan