Franja

hran|a ženski spol (-e …)

1. die Nahrung
živalstvo, zoologija iskanje hrane die Nahrungssuche
pomanjkanje hrane der Nahrungsmangel
potreba po hrani der Nahrungsbedarf
priprava hrane die Nahrungszubereitung
vir hrane die Nahrungsquelle
zaloga hrane der Nahrungsvorrat
medicina zastrupljenje s hrano die Nahrungsmittelvergiftung
iskati hrano auf Nahrungssuche gehen

2. die Kost
brezplačna hrana freie Kost, -kost
(dietna Schonkost, domača Hausmannskost, dopolnilna Beikost, kmečka Bauernkost, krepilna Aufbaukost, polnovredna Vollwertkost, Vollkost, presna Rohkost, suha Trockenkost)
hrana in stanovanje Kost und Logis
lahka/težka hrana leichte/schwere Kost

3. (jedi, obroki) das Essen, -essen (v menzi Kantinenessen, Werksessen)

4. živalska: das Futter, die Kost (za mačke Katzenfutter, za pse Hundefutter, Hundekost)
|
beljakovina iz hrane das Nahrungseiweiß
izdaja hrane die Essenausgabe
ostanki hrane Speisereste množina
medicina zavračanje hrane die Nahrungsverweigerung
biti na hrani pri in Kost sein (bei)
dvigalo za hrano der Speisenaufzug
figurativno topovska hrana das Kanonenfutter

hrast samostalnik
1. Quercus (drevo) ▸ tölgy, tölgyfaPovezane iztočnice: beli hrast, hrast plutovec, puhasti hrast, rdeči hrast, črni hrast

2. neštevno (les) ▸ tölgyfa, tölgy

hrastov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tölgyfa, tölgyNenavadno, ampak hrastove šiške so naravno zdravilo ob zastrupitvah s cinkom, bakrom ali svincem. ▸ Szokatlan ugyan, de a tölgygubacs természetes gyógyszer cink-, réz- vagy ólommérgezés esetén.

2. (izdelan iz hrastovega lesa) ▸ tölgyfa, tölgy

hrastovin|a ženski spol (-e …) das Eichenholz, die Eiche
…iz hrastovine Eichen-
(miza der Eichentisch)

hruška samostalnik
1. Pyrus (sadno drevo) ▸ körtefa, körtePozeba je prizadela tri hektare hrušk. ▸ A fagy háromhektárnyi körteültetvényben tett kárt.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška, vrbolistna hruška

2. (sadež) ▸ körteStare sorte hrušk pa uporabijo za domače žganje. ▸ A régi körtefajtákat pedig házi pálinka főzésére használják.Pridelek hrušk bo 7 % manjši od lanskega in 6 % manjši od dolgoletnega povprečja. ▸ A körtetermés 7 százalékkal marad el a tavalyitól és 6 százalékkal a többéves átlagtól.Povezane iztočnice: azijska hruška, divja hruška

3. neformalno (vrsta kamiona) ▸ betonkeverő [teherautó]Avtomešalci, tako imenovane hruške za beton, so naš glavni proizvod. ▸ Az automata keverők, a betonkeverők a fő termékeink.
Na gradbišče so beton vozili tovornjaki hruške. ▸ Betonkeverő kamionok szállították a betont az építkezésre.

4. neformalno (del vozila) ▸ betonkeverőPopoldan je s hruško betona zalil glavni jašek. ▸ Délután egy tartálynyi betonnal öntötte be az aknát.
Gre za vozilo s hruško za beton, vredno kar 25 milijonov tolarjev. ▸ Egy 25 millió tollár értékű betonkeverős kamionról van szó.

5. šport (pri boksu) ▸ körte, bokszkörte
Nato sledi petkrat tri minute boksanja in brcanja v fokuser, trikrat tri minute udarjanja v vrečo ter ena runda s hruško. ▸ Ezután öt háromperces kör a pontütő kesztyűbe bokszolással és rúgással, három háromperces kör zsákütéssel, majd egy kör bokszkörtével következik.

hruškov pridevnik
1. (o plodu) ▸ körte
2. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ körte, körtefa
3. (izdelan iz hruškovega lesa) ▸ körtefa
4. (v kulinariki) ▸ körte, körtés

Hrvaška samostalnik
(država) ▸ HorvátországSopomenke: Republika Hrvaška

hudíčev (-a -o) adj.

1. di, del demonio, demoniaco; di, del diavolo, diabolico, infernale:
nesreča je hudičevo delo la disgrazia è opera del demonio
hudičevi naklepi disegni diabolici
hudičev kamen (lapis) pietra infernale, nitrato d'argento
kem. hudičevo olje anidride solforica

2. pren. del diavolo:
rad bi že prišel iz te hudičeve luknje vorrei andarmene una buona volta da questo buco del diavolo

3. pren. (ki prinaša trpljenje, težave) brutto, cattivo, pessimo:
hudičevi časi tempi brutti
hudičevo vreme tempo pessimo

4. pren. (v povedni rabi)
biti bolj hudičev od hudiča samega saperne una più del diavolo
biti ves hudičev sapere dove il diavolo tiene la coda

hudôba méchanceté ženski spol , malignité ženski spol , malice ženski spol ; (človek) méchant moški spol , vaurien moški spol

iz same hudobe par pure méchanceté

hudôba malicia f ; maldad f

iz hudobe por malicia

hudobíja mischief; wickedness; malice

iz čiste, gole hudobíje out of pure mischief
on je pripravljen za vse hudobíje he is up to all sorts (ali all kinds) of mischief

hudobíja malicia f ; maldad f ; infamia f ; bajeza f

iz hudobije por malicia

hudôbnost malicia f

iz hudobnosti por malicia

humanitáren humanitaire

humanitarna filozofija francoske revolucije philosophie ženski spol humanitaire de la révolution française
iz humanitarnih razlogov pour des raisons humanitaires

hvaléžnost gratitude; gratefulness; thankfulness; (komu, za to someone, for)

iz hvaléžnosti za in gratitude for
usluga iz hvaléžnosti a grateful service
pokazati svojo hvaléžnost to show one's gratitude
sijati od hvaléžnosti to glow (ali to be radiant) with gratitude
s hvaléžnostjo kaj sprejeti to accept something gratefully
sprejmite, prosim, izraze moje globoke hvaléžnosti please accept my heartfelt thanks

hvalospev samostalnik
1. religija (molitev) ▸ dicshimnusz, hálaadó ének, magasztaló énekSlavilni in zahvalni značaj imajo zlasti evharistične molitve z uvodnimi hvalospevi in spevom Svet. ▸ Különösen az eucharisztikus imáknak a nyitó dicshimnuszokkal és a szenténeknek van ünnepi és hálaadó jellege.
Po pokoncilski liturgični reformi je mnogo več hvalospevov, kakor jih je bilo prej. ▸ A zsinatot követő liturgikus reform után sokkal több a dicshimnusz, mint korábban.

2. (o hvaljenju) ▸ dicshimnuszKo te bodo hvalili, ko te bodo občudovali, ko ti bodo peli hvalospeve, vedi, da ne mislijo resno. ▸ Tudd, hogy amikor dicsérnek, csodálnak és dicshimnuszokat zengenek rólad, nem gondolják komolyan.V Nemčiji pišejo svojim nogometašem hvalospeve in zanje uporabljajo same superlative. ▸ Németországban dicshimnuszokat írnak a saját labdarúgóikhoz, csak szuperlatívuszokat használva.Spoštovane goste iz vladne palače so govorniki obsipavali s hvalospevi in jim izrekali neskončne dobrodošlice. ▸ A kormánypalotából érkezett előkelő vendégeket dicsihimnuszokkal és végtelen gratulációkkal halmozták el a szónokok.

3. (pesem) ▸ dicshimnusz
V metrično dovršenih verzih je pisal budnice, religiozne refleksije in hvalospeve. ▸ Ébresztőbeszédeket, vallásos elmélkedéseket és dicshimnuszokat írt kifinomult időmértékes verselésben.

idealízem idealismo m

delati iz čistega idealizma obrar por puro idealismo

iglu samostalnik
(prebivališče iz snega) ▸ iglu, jégkunyhó, hókunyhó

igr|a ženski spol (-e …)

1. otroška: das Spiel, das Kinderspiel; (igranje) das Spielverhalten (tudi živalstvo, zoologija); razvedrilo: das Spiel, -spiel (družabna Gesellschaftsspiel, hazardna Hasardspiel, na igralni deski das Brettspiel, na srečo Glücksspiel, s kartami Kartenspiel, razgibalna Bewegungsspiel, spretnostna Geschicklichkeitsspiel)

2. šport (igra, način igre, tekma) das Spiel, -spiel (defenzivna Defensivspiel, na čas das Zeitspiel, z žogo Ballspiel, kombinirana/kombinacijska Kombinationsspiel, moštvena Mannschaftsspiel)
olimpijske igre Olympische Spiele množina, die Olympiade

3. gledališki tekst: das Bühnenstück, das Schauspiel, das Theaterstück
radijska igra das Hörspiel
televizijska igra das Fernsehspiel
das -spiel (božična Weihnachtsspiel, komorna Kammerspiel, lutkovna Puppenspiel, pasijonska Passionsspiel, pustna Fastnachtsspiel)
poučna igra das Lehrstück
igranje: das Spiel, die Darstellung (ansambelska Ensembledarstellung); igranje na instrumentu: das -spiel (klavirska Klavierspiel)
poletne igre Sommerspiele množina

4. figurativno das -spiel (besedna Wortspiel, mišic Muskelspiel, narave Naturspiel, ljubezenska Liebesspiel)
|
… igre Spiel-
(čas die Spielzeit, konec das Spielende, minuta die Spielminute, način Spielweise, potek der [Spielfluß] Spielfluss, der Spielverlauf, pravila Spielregeln množina, prekinitev der Spielabbruch, die Spielunterbrechung, trajanje die Spieldauer, tretjina das Spieldrittel, začetek der Spielbeginn)
… iger Spiel-, Spiele-
(knjiga das Spielbuch, teorija die Spieltheorie, zbirka die Spielesammlung)
… o/po igri ipd. Spiel-
(poročilo o igri der Spielbericht, potreba po igri der Spieltrieb, tovariš pri igri der Spielgefährte, Spielkamerad, denar za igro das Spielgeld, trata za igro die Spielwiese)
|
igra z ognjem figurativno ein Spiel mit dem Feuer
biti v igri (mit) im Spiel sein (tudi figurativno)
dobiti igro (zmagati) das Spiel gewinnen/machen
izločiti iz igre šport igralca: auf die Strafbank schicken
pokvariti igro das Spiel verderben, figurativno ein Spielverderber sein
predati igro (vdati se) passen
priti v igro ins Spiel kommen
udeležiti se igre mitspielen, am Spiel teilnehmen
začeti z igro anspielen, pri kartah: ausspielen
figurativno igrati dvojno igro ein doppeltes Spiel treiben
| ➞ → igranje, ➞ → tekma

igra na srečo ženski spol das Glücksspiel
monopol na igre na srečo das Glücksspielmonopol
dolg iz igre na srečo die Spielschuld