Franja

šóla¹ (-e) f

1. scuola; istituto:
hoditi v šolo andare a scuola, frequentare la scuola
vpisati se v šolo iscriversi a una scuola
izključiti iz šole espellere dalla scuola
administrativna, kmetijska, pomorska, učiteljska šola scuola amministrativa, istituto di agraria, istituto nautico; istituto magistrale
glasbena šola liceo musicale
plesna šola scuola di ballo
osemletna šola scuola ottennale, dell'obbligo
državna, privatna, samostanska šola scuola statale, privata, conventuale
osnovna, srednja šola scuola elementare, scuola media
večerna šola scuola serale
visoka, višja šola università, scuola superiore
internatska šola scuola convitto
šola za medicinske sestre scuola per infermiere
šola za tolmače scuola per traduttori e interpreti
celodnevna šola doposcuola
dopisna šola scuola per corrispondenza
nedeljska šola scuola domenicale; rel. dottrina della domenica
poklicna šola avviamento professionale
poletna šola scuola estiva
šport. visoka šola jahanja alta scuola di equitazione
pren. enajsta šola scuola di vita
žarg. špricati šolo marinare la scuola
leteti iz šole essere sospeso dalla scuola
iti h komu v šolo andare a scuola da qcn., essere allievo di qcn.
vzeti koga v šolo insegnare a qcn., essere maestro di qcn.
obesiti šolo na klin gettare lo studio alle ortiche
pog. biti skregan s šolo non sopportare la scuola
pren. to je bila draga šola è stata un'esperienza pagata cara
biti človek stare šole essere un individuo di vecchio stampo
iti skozi trdo šolo življenja avere una vita dura

2. (poslopje ustanove) scuola

3. pog. (pouk) scuola, istruzione:
danes ni šole oggi non c'è scuola

4. (pesniki, umetniki, filozofi, znanstveniki, ki imajo skupno doktrino, vzornika, učitelja) scuola:
psiht. freudovska psihanalistična šola la scuola psicanalitica freudiana
filoz. heglovska šola la scuola hegeliana
lit. parnasovska šola scuola parnassiana
med. salernska šola la scuola salernitana
um. sienska šola la scuola senese
lit. sicilijanska šola la scuola siciliana
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

take^*1 [téik] prehodni glagol

1.
vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
take her through this book predelaj z njo to knjigo
to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
to take breakfast zajtrkovati
the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
to take a cup of tea popiti skodelico čaja
shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
to take in one's hands vzeti v roke
to be taken ill zboleti
to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
I took her in a lie ujel sem jo na laži
to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
to take a part prevzeti, igrati vlogo
to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
to take poison vzeti strup, zastrupiti se
to take precedence over imeti prednost pred
to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
to take a seat sesti (na stol)
to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
to take by the throat zgrabiti za vrat
to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
to be taken in a trap ujeti se v past
the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
to take s.o. unawares presenetiti koga
to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
to take a wife oženiti se
to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

2.
odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
take three from ten odštej tri od deset
he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
take your umbrella vzemi dežnik s seboj
the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
to take s.o. home odvesti koga domov
where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
he was taken hence umrl je

3.
dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
to take a cold prehladiti se
to take a fever dobiti mrzlico
to take an infection okužiti se, inficirati se
to take a game dobiti igro
to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
to take a degree at the university diplomirati na univerzi
to take a newspaper biti naročen na časopis
to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

4.
vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

5.
občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

to take the consequences nositi, prevzeti posledice
to take an examination napraviti izpit
to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
to take offense biti užaljen, zameriti
to take pains (po)truditi se
to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
to take umbrage sumničiti, posumiti
to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

6.
očarati, prevzeti, privlačiti

to be taken with (by) biti očaran od
he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
his play did not take njegova drama ni imela uspeha
they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

7.
razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

I take it that... to razumem tako, da...
shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
to take a hint (ali cue) razumeti namig
to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
to take seriously resno vzeti
you may take it from me lahko mi to verjamete
whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
to take s.o. for a fool imeti koga za norca
to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
I take this to be fun to smatram za šalo
I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

8.
zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
to take a header skočiti (na glavo) v vodo
to take (to) the water iti v vodo
he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
to take to the stage iti h gledališču
take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

9.
fotografirati; skrbeti (za)

he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
to have one's photograph taken dati se fotografirati
to take a photo fotografirati
she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

10. neprehodni glagol
uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
pogovorno biti prizadet

the book did not take knjiga ni imela uspeha
the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
to take well biti fotogeničen
he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
to take sick zboleti
to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

Posebne zveze:

to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
to take aim at vojska meriti, ciljati na
to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
to take alarm vznemiriti se
to take breath zajeti sapo, oddahniti si
to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
this takes the cake! sleng to je pa že višek!
to take care biti oprezen, paziti
to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
to take one's chance tvegati, upati se
to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
to take comfort potolažiti se
to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
to take one's ease udobno se namestiti
to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
to take holiday vzeti si dopust
to take hold of prijeti, zgrabiti
to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
to take an interest in zanimati se za
to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
to take a journey potovati, iti na potovanje
to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
to take a leap poskočiti
to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
to take lessons jemati učne ure (lekcije)
to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
to take no dobiti odklonitev
to take possession of vzeti v posest
to take notice pogovorno opaziti
to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
to take part in udeležiti se, sodelovati v
to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
to take a river iti čez reko
to take rise izvirati, nasta(ja)ti
to take root ukoreniniti se
to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
the son took after his father sin se je vrgel po očetu
to take by surprise presenetiti
to take short presenetiti, zalotiti
to take to singing a tune začeti peti melodijo
to take to bad habits vdati se slabim navadam
to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
to take one's turn priti na vrsto
to take turns menjavati se (za)
to take a turn for the worse obrniti se na slabše
to take things easy lagodno delati
take it easy! ne razburjaj se!
I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
to take the water mornarica izpluti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
to take wine with s.o. nazdraviti komu
to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
to take one's time vzeti si čas
to take s.o. at his word koga za besedo prijeti

tantus 3 (nam. *tam-to-s iz tam, kakor quantus iz quam; prim. gr. τόσος)

1. tolik(šen), tako velik
a) v korelaciji: tantam multitudinem interfecerunt, quantum fuit diei spatium Ci., numquam ullam vidi tantam (sc. contionem), quanta nunc vestrûm est Ci.; s qui in (večinoma) cj.: flammam esse tantam, quam non facilius sit sedare Ci.; s konsekutivnim stavkom: non fuit tantus homo, ut de eo potissimum conqueramur Ci., utinam tantus animi (loc.) forem, ut … nihil quicquam requirerem Ap.; z relativnim konsekutivnim stavkom: nulla res tanta est, quam ille conficere non possit Ci.; redko s komparativnim stavkom: T. (Dial.) idr., tantā modestiā dicto audiens fuit, ut si privatus esset N., quae (sc. litterae) tantum gaudium ab recenti metu attulerunt … quam a vetere famā L., nullum me tantum cepisse timorem, quam ne tua navis deficeret V.
b) brez korelacije: tantum facinus commiserunt Ci., in tantis mutationibus Ci., tanto opere … C., Ci. gl. tanto-pere; pogosto v aliteracijskih zvezah s tot, talis idr.: tot tantaque vitia Ci., homo tantus et talis Ci., tam multae res atque tantae Ci.

2. occ.
a) tako mnog, tako pogost(en), tako čest, v toliki množini: indutiae tanti temporis L., tanta mira Pl., tanta pecunia Ci.; v cerkveni lat. pl. = tot: tanta hominum milia Lact., nec tamen tantos inveniunt verba discipulos, quantos Christiani factis docendo Tert.
b) tako majhen, tako neznaten, le … , komaj tolik: ceterarum provinciarum vectigalia tanta sunt, ut ex iis vix contenti esse possimus Ci., nec sidera tanta debent existimari, quanta cernuntur Plin., (sc. senatūs) auctoritas cui scis intercessum esse, tantam vim habet, ut magis iratorum hominum studium quam constantis senatus consilium esse videatur Ci. — Pogosto subst. tantum (-ī), n

A. tolikšna množina, tako mnogo, tako veliko, toliko; v nom. in acc.: tantum debuit Pl., cum tantum pro vobis ausus essem Ci., ut tantum nobis, quantum ipsi superesse posset, remitteret Ci., nusquam tantum tribuitur aetati Ci., tantum abest, ut … ut … , gl. absum; z gen.: tantum hominum Pl., nocte unā tantum itineris contendere Ci. tolikšno pot, toliko poti, tantum belli L., tantum hostium L., tantum auctoritatis Ci., tantum eius opinionis deperdidisse C., hoc tantum Ci., tantum temporis L.; v korelaciji: marmoris tantum, quantum Ci.; pomni poseb. in tantum tako daleč, tako zelo: in tantum suam felicitatem enituisse L., in tantum spe tollat suos V.

B. occ. samo, le toliko, (le) tako malo, tolik(šn)a, taka malenkost: tantum navium repperit, ut … C., praesidii tantum est, ut ne murus quidem cingi possit C., tantum est Pl. le toliko je = to je vse.

C. adv.

I. acc. tantum

1. pri glag. toliko, tako zelo: tantum eius auctoritate motus est N., tantum progressus castris, ut … N., quoniam iste tantum cupiditate progrederetur Ci., bis tantum patet Tartarus V.; pesn. tudi pri adj. = tam: tantum magna H., mella tantum dulcia quantum liquida V. prav tako … kakor, iuventus non tantum Veneris, quantum studiosa culinae H.; pri superl.: quantum bello optimus … tantum pace pessimus Vell.

2. restriktivno le toliko, samo, le: de Calidio tibi tantum respondeo, quod ipse vidi Ci., nomen tantum virtutis usurpas Ci., nunc tantum id dicam Ci., simulacrum locum tantum hominesque mutarat Ci.; pogosto v zvezi z modo (ixpt.) tantummodo le, samo, zgolj: tantummodo incepto opus est, cetera res expediet S., ut tantummodo per stirpes alantur suas Ci., ut tantummodo aleretur ad villam Ci., tantummodo Gnaeus noster ne, ut urbem ἀλογίστως (brez pravega vzroka) reliquit, sic Italiam relinquat Ci. ep., quae omnia suppresā voce dixit, tantummodo ut vos possetis exaudire Ci., velis tantummodo H. samo želeti ti je treba. Pomni poseb. zveze
a) tantum non (po gr. μόνον ουχί „le ne“ = toliko da ne, skoraj že, skoraj: N., Suet. idr., tantum non ad portam bellum esse L.; toda: tantum non cunctandum esse L. (tukaj spada non h glag.) le obotavljati se ne sme.
b) tantum quod α) (v temporalnem pomenu) pravkar, ravno, prav (ravno) tačas, prav zdaj, ravno zdaj: N., Amm. idr., tantum quod ex Arpinati veneram Ci. ep., tantum quod ultimam imposuerat bello manum Vell., quae (sc. navis) tantum quod appulerat Suet.; v enakem pomenu tudi samo tantum: serta tantum delapsa V. β) le da: tantum quod hominem non nominat Ci. γ) le ker: tantum quod Aetoli accesserant L.; toda: tantum, quod exstaret aqua quaerentibus L. le toliko, kolikor …
c) kot različice za non solum … sed etiam so zveze: non tantum … sed etiam: L., Ci., Hirt. idr.; non (neque) tantum … verum etiam: Ci.; non tantum … verum et Plin. iun.; non tantummodo … sed etiam: L., Sen. ph. idr.; non tantummodo … verum etiam: Aug.; non tantummodo … sed quoque: L., Cels. vse v pomenu ne le (samo) … ampak tudi; non (nec) tantum … sed: L., Q. idr., ne le (samo) … ampak celo, non (nec) tantummodo … sed non ne le (samo) … ampak niti. —

II. gen. pretii tantī

1. toliko vreden, tolikšno vrednost imajoč, tolikšne vrednosti, tolikšne veljave, tako drag: numerari sibi, quod tanti esset Ci.; metaf. tanti esse = toliko veljati, toliko biti vreden, vreden biti, da … , biti vreden truda, splačati (izplačati) se: tanti eius apud se gratiam esse C., sunt iurgia tanti O., non fuerant artes tanti O., non sum me iudice tanti O., nihil mihi est tanti Ci., tanti nova non fuit arbor O., tantine ulla fuit spoliati gloria Parthi? Pr., nulla studia tanti sunt, ut amicitiae officium deseratur Plin. iun., nihil tamen tanti, ut a te abessem, fuit Ci. ep., tanti (sc. se) non esse, ut … Eutr., sed est mihi tanti, dummodo … Ci.; z inf. kot subj.: est mihi tanti huius invidiae tempestatem subire Ci., neque mihi erat vincere tanti O., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas, ut premerent sacrae virginis arma caput O., nec vincere tanti, ut bellum differret, erat (sc. viro) Lucan. če sta prorek in porek zanikana, stoji quin: hic tibi ne qua morae fuerint dispendia tanti, quin adeas ratem V.

2. (za) toliko, tako visoko, tako drago pri glag. aestimandi, emendi, vendendi: hortos emit tanti, quanti Pythius voluit Ci., quanti quisque se ipse facit, tanti fiat ab amicis Ci. kolikor se vsak ceni sam, toliko naj ga cenijo prijatelji, tanti, quanti poscit, vin tanti illam emi? Pl., ubi me discero dare tanti, testes faciet illico vendidisse me Ter., graviter (sc. eum) increpuit tanti censorem (= kot cenzor) habitare Plin., qui frugiferas arbores tanti taxaverant Plin., arbitrabantur eum tanti mortem P. Clodii putasse, ut … Ci. —

III. abl. mensurae tantō za toliko, toliko, tem bolj (tembolj)
a) pri komparativih: quanto erat gravior oppugnatio, tanto crebriores nuntii mittebantur C., tanto sanctior et tanto, quam modo, maior erat O., tanto, inquit, melior (sc. es) Ph. toliko bolj ti moram biti hvaležen = hvala lepa, tanto mos submissius geramus Ci., tanto minoris Ci. (v) toliko boljši nakup, bis tanto pluris Pl. dvakrat dražje, ter tanto peior Ci., quinquies tanto amplius Ci., tanto melior Kom., Sen. ph., Ph. tem boljši (si) = prav dobro, izvrstno, tanto hercle melior Ter., tanto maior, tanto angustior Plin. iun. tem večji, tem bolj vzvišen (si) = velikansko! krasno!, tanto nequior Ter. tem slabši = tem slabše, slabo dovolj, tanto miserior Pl. tem revnejši (si) = tem žalostneje, tem bolj žalostno.
b) pri glag. s komparativnim pomenom: in doctrinis tanto antecessit condiscipulos, ut … N.
c) pri komparativnih adv.: si Cleomenes non tanto ante fugisset Ci. toliko prej, producere ad ignotos tanto post eum Ci. toliko pozneje; redko pred superl.: tanto pessimus omnium poëta, quanto tu optimus omnium patronus Cat. toliko (naj)slabši.

têči courir ; (voda) couler, s'écouler, passer ; (motor, stroj) marcher, fonctionner; être en cours, suivre son cours, aller son train

teči sem in tja courir çà et là
čas teče le temps passe (ali s'écoule)
beseda (jezik) mu gladko teče il parle couramment
čez teči déborder
teči pred kom précéder quelqu'un, devancer quelqu'un
teči proti, h komu courir vers quelqu'un
teči v kaj couler dans, affluer
teči za kom courir après quelqu'un, poursuivre quelqu'un, familiarno cavaler après quelqu'un
kri mi teče iz nosa je saigne du nez
teči, kolikor noge nesejo courir à toutes jambes, prendre ses jambes à son cou, familiarno courir comme un dératé (ali un fou)

tegō -ere, tēxī, tēctum (indoev. kor. *st(h)eg- zlagati, skladati, kopičiti, kriti; prim. skr. sthágati, sthagayati [on] pokriva, zakriva, gr. στέγω krijem, pokrivam, (σ)τέγος, (σ)τέγη streha, hiša, στεγανός pokrivajoč, pokrit, στεγνός pokrit, στεκτικός pokrivajoč, lat. teges, tegumen, tegumentum, tectum, tegulum, tēgula, stega, toga, lit. streho s slamo (po)kriti, stríegti, stríẽgti, stógas streha, stvnem. decch(i)u = nem. decken, stvnem. dah = nem. Dach)

1. kriti, pokri(va)ti, ode(va)ti, obleči (oblačiti): tegit omnia caelum O., ossa tegebat humus O., eodem (sc. tegillo) tectus esse soleo Pl., bestiae coriis tectae Ci., tegere corpus eius suo pallio Ci., me tegit lorica Ci., Martem tunicā tectum H., cucullo caput (gr. acc.) tectus Mart., arbores fronde tectae Ci. listnata, prekrita z listjem, tabulata muros tegebant Cu., horrida villosā corpora veste Tib., purpurā vestiri, auro tegi Sen. ph., equites Romani Hastenses argento prope tecti Auct. b. Hisp., tectus lanugine mālas (gr. acc.) O., seminibus teguntur aliquae partes Amm. se zasejejo; pesn.: tegere lumina somno V. zatisniti oči k spancu (v spanec); occ. (s streho) pokri(va)ti, prekri(va)ti: aedem L., casae stramentis tectae C., aedificia rudere Auct. b. Alx.; poseb. reklo: sartus (et) tectus = popravljen in pokrit = v dobrem stanju (gl. sarciō).

2. pogrniti (pogrinjati) čez kaj: veste prius tectā Amm.

3. metaf.
a) zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati), zavi(ja)ti, ode(va)ti, obda(ja)ti, skri(va)ti; α) telesno: ferae latibulis se tegunt Ci., se post cratera V., fugientem silvae texerunt Ci., sidera texit (je zakril) Lucan., supplicia tegere V. zakrivati (prikrivati) rane, tectis insignibus C., tectus vaginā ensis H., quo loco me dea texerat O., multas (sc. oves) silva tegit O., nebula texerat inceptum L., antrum tectum arboribus O.; occ. zagrebsti (zagrebati), zagrebši (zagrebaje) pokri(va)ti, zakri(va)ti, kriti: te modo terra tegat Pr., Paetum sponte tuā, vilis arena, tegas Pr., Sicanio tegitur sepulchro Lucan., ossa tegit tumulus O., ossa tegebat humus O. β) duševno: flagitia parietibus tegebantur Ci., triumphi nomine tegere atque velare cupiditatem suam Ci., crudelissimum nomen tyranni humanitate tegebat N., quod ne mendacio quidem tegere possis Ci., ut turpia facta oratione tegant S., dedecora dissimulatione Ci., causam O., teximus, quid sentiremus Ci., tegens adversum proximos T. poln skrivnosti, skrit, huius furta rerum gestarum magnitudine tegere conaris Ci., commissa H. zamolč(ev)ati.
b) (za)kriti, zasloniti (zaslanjati), (za)varovati, (za)ščititi, (o)braniti, ubraniti: miles muro tectus C., tegere patriam Ci., aliquem armis S., tecto latere abscedere Ter. odnesti celo kožo, tegere latus alicui H. ali alicuius Auct. b. Alx. zaslanjati komu bok, biti (iti) komu ob strani, tegere aliquem V., Stat. obda(ja)ti koga, spremiti (spremljati) koga, ego tectus praesidio firmo conatum repressi Ci., eius senectutem tueri et tegere Ci., quos in sua potestate habuerit, conservaverit et texerit C., nostros texit C., cum nec silvarum praesidio tegi possent Hirt.; z ab (varovati česa, pred čim, zavarovati pred čim, proti čemu, zoper kaj, (u)braniti pred čim): portus ab Africo tegebatur C., liberos a patrum crudelibus atque impiis suppliciis L., legatos ab irā L., ponte ab incidentibus telis tegebatur Hirt. — Od tod adj. pt. pf. tēctus 3, adv. -ē

1. (po)krit: scaphae C., naves tectae et apertae L. s krovom in brez njega.

2. metaf.
a) zakrit, prikrit, skrit, skriven, tajen: cuniculi Hirt., verba, sermo verbis tectus Ci., amor O., paulo occultior atque tectior vestra cupiditas esset Ci., tecte (skrivaj) dare Ci. ep., tectius optare Ci.; o osebah: qui occultus et tectus dicitur Ci. potuhnjen in prikrit.
b) skrit = previden, pazljiv, oprezen: tecti ad alienos esse possumus Ci., quis tectior, quis prudentior? Ci., ac fortasse ceteri tectiores; ego semper me didicisse prae me tuli Ci., unum te in dicendo mihi videri tectissimum Ci., tecte declinat impetum Ci.

tellūs -ūris, f (indoev. baza. *tel(H)- ploska tla, deska; prim. skr. tála- ravnina, planjava, plan, dlan, podplat, gr. τήλια (metalna, igralna) deska, sl. tla, lit. pãtalas posteljišče, stvnem. dili, dilla = nem. Diele)

1. zemlja (kot telo): nec circumfuso pendebat in aëre tellus O., telluris hiatu L., nunc solida est tellus, sed lacus ante fuit O.

2. pooseb. Tellūs Télus, Telúra = Zemlja (kot boginja rodnosti in plodnosti): Varr. idr., aedes Telluris L., Ci. ep., si est Ceres a gerendo, terra ipsa dea est; quae est enim alia Tellus? Ci., Tellurem porco piabant H.

3. occ.
a) tla, tlo, tlak, pòd: molli tellus erat umida musco O., adoperta marmore tellus O., quo (sc. sanguine) late tellus madefacta tepebat O.
b) (rodeča) zemljina, zemlja, prst: immunis rastroque intacta O., umida dura, sterilis O., ingrata H.
c) pesn. dežela, pokrajina, področje, območje, ozemlje, teritorij: Delphica O., Gnosia V., Tuscula Tib., Iubae H. = Numidija, Achiva, ultima O., mea tellus O. moja domovina; meton. ljudstvo, narod: Pontica O.
d) zemljišče, posestvo, (zemljiška) posest: pecore et multa dives tellure H., propria H.

tendre*² [tɑ̃drə] verbe transitif napeti, nategniti; tapecirati (steno); iztegniti, prožiti, podati (roko); usmeriti (vers proti); nastaviti (past, zanko); razpeti, postaviti (šotor); verbe intransitif stremeti, težiti, nagibati se, imeti nagnjenje, tendenco (à k)

se tendre napeti se, postati napet
tendre un arc napeti lok
tendre une chambre obložiti sobo s tapetami
tendre le cou iztegniti vrat
tendre à sa fin nagibati se h koncu, iti h kraju
tendre la main (figuré) prosjačiti, prositi vbogajme; pomagati (à quelqu'un komu)
tendre la main en signe d'amitié podati roko v znak prijateljstva
tendre l'oreille napeti ušesa, pazljivo poslušati
tendre la perche, le bras, la main à quelqu'un nuditi pomoč, pomagati komu
tendre à la perfection stremeti k popolnosti
être tendu (figuré) biti razdražljiv
la situation tend à s'améliorer položaj kaže tendenco k izboljšanju
leurs rapports se tendirent njihovi (njuni) odnosi so postali napeti
ceci tendrait à prouver que votre hypothèse était juste to bi dokazovalo, da je vaša hipoteza (bila) pravilna

tenebrae -ārum, f (po disimilaciji iz *temefrā, *temafrā; indoev. kor. *tem(H)-, temen; prim. skr. támisrāḥ, támas- tema, timiráḥ temen, temnobarven, lat. temere, temerō, tēmētum, sl. tema, temen, lit. tamsà mrak, tema, témsta, témti posta(ja)ti temen, tamsùs temen, let. tumst temni se, timt stemniti se, stvnem. demar = nem. Dämmerung, stvnem. dinstar in finstar = nem. finster)

1. tema, t(e)mina: eruptione Aetnaeorum ignium (sc. summae) tenebrae finitimas regiones obscuravisse dicuntur Ci., taetris tenebris Ci.; pri pesnikih: tenebris nigrescunt omnia circum V., obtenta densantur nocte tenebrae V.

2. occ.
a) močna tema (temina), noč, mrak, mračnost, mrakoba, mrakota: quo modo redissem luce, non tenebris Ci., tenebris obortis N. ko se je stemnilo, ko se je zmračilo, et fulget tenebris Aurora fugatis O., quo cum primis se intendentibus tenebris pervenissent L., ferunt Ti. Caesari fuisse naturam ut expergefactus noctu paulisper haud alio modo quam luce clarā contueretur omnia, paulatim tenebris sese obducentibus Plin.
b) tema, temina = slepota, oslepelost, slépost (slepóst): tenebras et cladem lucis ademptae obicit O., occĭdit ex templo lumen tenebraeque sequuntur Lucr., quorum caeca lumina in altissimis tenebris erant, eorum oculos in pristinum restituebant aspectum Lact.
c) tema pred očmi, nezavest, omedlevica, omedlelost, omedlênje, omedlevanje: Sen. rh. idr., dolore amens tenebris narratur obortis (ko se ji je stemnilo pred očmi) semianimis procubuisse Cu., tenebrae oboriuntur, genua inediā succīdunt Pl.
d) smrtna tema, smrt: iuro me tibi ad extremas mansurum tenebras Pr., certumst mihi ante tenebras (= noctem) persequi tenebras (= mortem) Pl.

3. meton. temen kraj, kot, zakotje, zakot, zatišje, skrivališče, zatočišče, zavetje: Cat., Mart. idr., se ille fugiens in scalarum tenebras abdidit Ci., cum illa coniuratio ex tenebris erupisset (iz skrivališč) Ci.; o javni hiši (bordelu): homo emersus subito ex diuturnis tenebris lustrorum ac stuprorum Ci.; occ.
a) = temníca: ex tenebris et carcere (ἑ`ν διὰ δυοῖν) Cu. = iz temne ječe; aeternis tenebris vinculisque eum mandare Ci., robur et tenebrae L., quem in tenebras abripi iussit (v temno luknjo, v ječo) Ci., clausi in tenebris S.
b) o podzemeljski temi: tenebrae Stygiae V., infernae H., explebo numerum reddarque tenebris V.

4. metaf. tema, temotnost = skritost, ne(po)znanost, obskurnost, nizkost, nizek stan, nepomembnost, preprostost, nizkotnost: rex Deiotarus vestram familiam e tenebris in lucem evocavit Ci., quae iacerent in tenebris omnia (bi bilo neznano), nisi litterarum lumen accederet Ci., neque te ex amplissimi viri dignitate, sed ex tuis tenebris extraham Ci., o tenebrae, o lutum, o sordes (sc. Piso) Ci.
a) nejasnost, tema (zmot): Lucr., Val. Max., Lact. idr., in tenebris quam in luce causam versari maluisti Ci., tantae tenebrae erroris et inscientiae Ci., (sc. Menander) omnibus eiusdem operis auctoribus fulgore suae claritatis tenebras obduxit Q. je zatemnil, je zamračil, je zasenčil, tenebrae (megla) calumniae Ph., si quid est, quod indagaris, inveneris, ex tenebris erueris Ci., latent ista omnia crassis occultata et circumfusa tenebris Ci.
b) tema, temotnost = nejasnost, nerazločnost, nerazvidnost, nerazumljivost, nerazložljivost, nedoumljivost: obducere tenebras rebus clarissimis Ci., tenebras offundere iudicibus Ci. sodnike udariti s slepoto = preslepiti, zaslepiti.
c) sleparstvo, sleparjenje, prevara, varanje, goljufija, starejše lest: quas tu mihi tenebras trudis? Pl., qui linguae vitaeque tenebras sequntur Gell. ničevost v besedah in dejanjih.
d) žalostno stanje, zmešnjava, nered, zmeda, homatíja: ex illo metu mortis ac tenebris revixit Ci., si quid tenebrarum obfudit exilium Ci.

Opomba: Sg. tenebra -ae: Ap., Lamp., Ven.

terme [tɛrmə] masculin termin, rok; meja; konec; cilj; četrtletna najemnina, dan plačanja te najemnine; plačilni obrok; (strokovni) izraz, têrmin, beseda; mathématiques člen; pluriel odnosi, razmerje; pogoji; stanje; besede, besedilo

à terme na kredit
à terme échu po poteku roka
à terme fixe ob določenem času
à court, long terme kratko-, dolgoročen
aux termes (de la loi) po besedilu (zakona), v smislu (zakona)
en d'autres termes z drugimi besedami
en propres termes dobesedno
par termes v obrokih; v terminih
termes d'un contrat besedilo pogodbe
terme de déclaration prijavni rok
terme d'échéance rok zapadlosti
terme final končni termin
terme de grâce zadnji termin, rok
terme de livraison dobavni rok
terme de paiement plačilni rok
terme de préavis odpovedni rok
terme de la proposition (grammaire) stavčni člen
terme de rigueur, fatal zadnji, skrajni rok
terme technique strokovni izraz
terme de la vie smrt
accouchement masculin à terme porod v normalnem roku (9 mesecev)
achat masculin à terme nakup na obroke
contrat masculin à terme fixe fiksna pogodba
emprunt masculin à long terme dolgoročno posojilo
moyen terme vmesnost, sredina (med dvema skrajnostima)
il n'y a pas de moyen terme ni sredine (srednje poti, kompromisa, sprave, polovičarstva)
naissance féminin avant terme prezgodnji porod
né avant terme prezgodaj rojen
paiement masculin à, par termes plačevanje v obrokih
prolongation féminin de terme podaljšanje termina
le délai arrive à son terme rok poteče
demander terme prositi za odlog
le terme échoit rok zapade, poteče
être en bons termes avec quelqu'un biti s kom v dobrih odnosih
être à terme, à son terme biti tik pred porodom (o ženski)
fixer un terme določiti termin
mener quelque chose à son terme privesti kaj do konca, dokončati kaj
mettre un terme à quelque chose napraviti konec čemu
parler de quelqu'un en bons, en mauvais termes dobro, slabo o kom govoriti
payer en, par termes plačevati v obrokih
payer le terme plačati trimesečno najemnino
toucher à son terme bližati se (svojemu) koncu, iti h kraju

termonukleáren thermonucléaire

termonuklearna bomba bombe ženski spol, thermonucléaire, bombe atomique à hydrogène, bombe H

territōrium -iī, n (terra) h kakemu mestu spadajoče zemljišče, obmestje, območje mesta, mestno območje, ozemlje, teritorij: Varr., Dig., Front., Serv., Char., Amm. idr., ut florentis coloniae territorium minueretur Ci., ipsam ingentem civitatem et laxius territorium quam multarum urbium fines sunt Sen. ph., urbis Eutr., extra territorium abire Plin.

thōrācium (tōrācium) -iī, n (gr. ϑωρακίον) prsni povojček, majhen (o)prsnik, naprsnik: chirodytoe aurati, ricae, t(h)oracia, mitrae Luc. fr.

tirer [tire] verbe transitif vleči, potegniti, izvleči; ustreliti, streljati; molsti (kravo); odvzeti, sneti; postaviti (horoskop); pokazati (jezik); prenapenjati (oči); figuré zasnovati (načrt); commerce trasirati (menico); izstaviti (ček); natisniti; photographie napraviti kopijo, kopirati; marine spodrivati vodo, ugrezati se v vodo (o ladji); verbe intransitif vleči, potegniti (sur) iz; napeti se, nategniti se, biti napet; prehajati v (sur le rouge v rdeče); familier biti podoben (sur quelqu'un komu); commerce trasirati (sur na); streljati; žrebati

se tirer (familier) popihati jo, zbežati
ça se tire! to se vleče! tega ni ne konca ne kraja!
s'en tirer (à bon compte) izvleči se (iz), odnesti jo (poceni)
ne pouvoir rien tirer de quelqu'un ničesar iz koga ne izvleči
tirer une affaire en longueur zavlačevati zadevo
tirer quelqu'un d'affaire pomagati komu iz zadrege, iz stiske
se tirer d'affaire izvleči se iz zadrege, stiske
tirer à balles ostro streljati
tirer trois ans de prison (populaire) odsedeti tri leta v ječi
tirer de l'arc streljati z lokom
tirer son chapeau sneti klobuk, odkriti se
tirer les cheveux (z)lasati
tirer par les cheveux za lase privleči, izviti iz trte
tirer sur sa cigarette potegniti iz cigarete
tirer les cartes vedeževati iz kart
tirer au clair razjasniti
tirer à conséquence imeti pomembne, resne posledice
tirer la conséquence potegniti sklep, zaključek (de iz)
tirer une copie narediti kopijo
tirer le diable par la queue (familier) biti v škripcih
tirer à 1000 exemplaires tiskati v 1000 izvodih
tirer du feu d'un caillou izkresati ogenj (iz kamna)
tirer à sa fin nagibati se h koncu
tirer les ficelles (familier) biti skrivni organizator, pobudnik kake stvari
tirer sur la ficelle pretiravati, skušati doseči preveč ugodnosti
tirer au flanc, au renard (familier); au cul (populaire) zabušavati, zmuzniti se od dela, lenariti, zanemariti delo
tirer un gibier streljati na divjačino
tirer la langue pokazati, pomoliti jezik iz ust; biti zelo žejen
tirer au large pobegniti
tirer une lettre de change izdati menico
tirer à la ligne pretirano podaljšati kak tekst, ki ga pišemo, da bi več zaslužili
tirer en longueur vleči se, zavlačevati se
tirer les marrons du feu (figuré) iti po kostanje v žerjavico
tirer l'œil (figuré) zbosti v oči, zbujati pozornost
tirer les oreilles à quelqu'un ošteti koga; ušesa mu naviti
se faire tirer l'oreille dati se prositi, nerad ustreči željam
tirer son origine de imeti svoj izvor v, izvirati iz
tirer à part posebej odtisniti
le poêle tire bien peč dobro vleče
tirer un plan izdelati načrt
tirer parti, profit, avantage okoristiti se (de quelque chose s čim), izrabiti, izkoristiti (de quelque chose kaj)
tirer un portait napraviti portret
tirer sa révérence pokloniti se
tirer le rideau spustiti zaveso
tirer sa source de izvirati v, na
tirer au sort žrebati
tirer un texte à soi razlagati si besedilo v svojo korist
tirer une traite, un chèque izdati menico, ček (sur na)
tirer vanité, gloire biti ponosen, domišljati si (de na)
tirer vengeance maščevati se (de quelqu'un nad kom)
tirer sur le vert prelivati se v zeleno
tirer à quelqu'un les vers du nez koga spretno izpraševati
quand le vin est tiré, il faut le boire (proverbe), (figuré) treba je nositi posledice svojih dejanj
être à couteaux tirés avec quelqu'un biti v hudem sovraštvu s kom

titubō -āre -āvī -ātum (verjetno iz indoev. kor. *(s)teu-p- oz. *(s)teub(h)-)

1. zibati se, majati se, netrdno stati, opotekati se, omahovati, spotakniti (spotikati) se, klecniti (klecati), sklecniti (sklecavati), poklecavati, noge se mesti komu: Corn., Sen. tr. idr., mero somnoque gravis titubare videtur O., Silenus titubans annisque meroque O., reversus titubanti pede Ph. z opotekajočim korakom, klecavih nog, lingua titubat Sen. ph. jezik se zapleta; pesn.: vestigia haud tenuit titubata (= titubantia) V.; occ. spotakniti (spotikati) se: cave, ne titubes mandataque frangas H.

2. metaf.
a) (o jeziku) spotikati se, zatikati se, zapletati se, bebljati, jecljati, mesti se komu: lingua titubat O., Sen. ph., linguā titubante Ci., Licinius titubans Ci.
b) omahovati, nihati, kolebati, obotavljati se, biti negotov, mencati, biti zmeden, biti osupel, biti v zadregi, biti v stiski, starejše omecevati: Pl., Sen. tr. idr., omnibus titubantibus et de rebus summis desperantibus N.
c) spotakniti (spotikati) se = zgrešiti kaj, (z)motiti se v čem, pri čem: si verbo titubarint (sc. testes), quo revertantur non habebunt Ci., si tantulum offensum titubatumque sit Ci., ne quid titubet Kom., si quid titubatum est Ci. = če se je kaj nesrečno izteklo. — Od tod adv. pt. pr. titubanter

1. opotekaje se, omahovaje, klecaje, spotikaje: Amm.

2. metaf. s spotikajočim se jezikom, zatikujoče se, omahljivo, omahovaje, neodločno, starejše svepavo: Aug., loqui de aliquā re Corn., posuistis, atque id tamen titubanter strictim Ci.

to¹ [tu:, tu, tə] predlog
(osnovni pomen k)

1.
(krajevno) k, proti, do, v, na, poleg, ob

to arms! k orožju!
to the right na desno
from Paris to London od Pariza do Londona
face to face iz obraza v obraz
to his eyes pred njegovimi očmi
next door to us sosedna vrata, tik poleg naših vrat (poleg nas)
shoulder to shoulder z ramo ob rami
come here to me pridi sem k meni
I have never been to Paris nikoli nisem bil v Parizu
to go to the post-office iti na pošto
I bought it to Baker's to sem kupil pri Bakerju
he jumped to his feet skočil je na noge
I told him to his face v obraz sem mu povedal
to take one's hat off to s.o. odkriti se komu

2.
(časovno) do

five minutes to two dve minuti do dveh
to time točno, pravočasno
to this day do danes
to the minute do minute (na minuto) točno
to the last do zadnjega
to live to a great age doživeti visoko starost

3.
(namera, cilj, posledica ipd.)

as to... kar se tiče...
to you pogovorno vam na uslugo
a friend to the poor prijatelj revežev
to what purpose? čemú?
to my delight (disappointment) na (veliko) moje veselje (razočaranje)
to this end v ta namen
to my grief sorrow na mojo veliko žalost
dead fallen to their hands mrtvi, ki so padli od njihove roke
to the rescue na pomoč
sentenced to death obsojen na smrt
that is nothing to me to se me ne tiče; to ni nič zame
what is that to you? kaj te to briga?
to come to hand priti v roke, v posest
here's to you! na tvoje (vaše) zdravje!
to drink to s.o.'s health piti na zdravje kake osebe, nazdraviti komu
to tear to pieces raztrgati na kose
would to God (Heaven)! daj bog!

4.
(stopnja, mera, meja)

to the full do sitega, do mile voije
to a high degree v veliki meri
to a great extent v veliki meri, zelo
to the life točno po življenju
to a man do poslednjega moža
to perfection dovršeno
to a nicety na las
to a T do zadnje pičice
to drink to excess čezmerno piti
they were to the number of 400 bilo jih je 400

5.
(pripadnost, posest)

to my cost na moje stroške
to my credit v mojo korist (moj plus)
to the point k stvari (spadajoč)
heir to his father očetov dedič
preface to a book predgovor h knjigi
a victim to influenza žrlev gripe
designer to a firm risar pri neki firmi
he has a doctor to his son-in-law ima zdravnika za zeta
he took her to wife vzel jo je za ženo
that is all there is to it to je vse in nič več

6.
(odnos, razmerje)

aversion to s.th. odpor do česa
in comparison to v primeri z
nothing to... nič v primeri z...
to all appearance po vsem videzu, po vsej priliki
to my feeling po mojem občutku
to my knowledge kolikor jaz vem
to my taste po mojem okusu
to my mind po mojem mnenju
to my (your etc) heart's desire po moji (tvoji itd.) mili volji
the score is 5 to 4; šport rezultat je 5:4
5 is to 10 as 10 to 20 5 proti 10 je kot 10 proti 20
ten to one deset proti ena
three to dozen tri na ducat

7.
(rabi za tvorbo dajalnika)

he explained it to me razložil mi je to
it seems to me zdi se mi
she was a good mother to him bila mu je dobra mati

8.
(za oznako nedoločnika, pred nedoločnikom)

much work to do mnogo dela (ki naj se opravi)
the time to learn čas za učenje
to be or not to be biti ali ne biti
I want to go želim (hočem) iti
she came to see me obiskala me je
there is no one to see us nikogar ni, ki bi nas videl
what am I to do? kaj naj naredim?
he was seen to fall videli so ga, kako je padel
we expect her to come pričakujemo, da bo prišla
to be honest, I should decline če hočem biti pošten, moram odkloniti

9.
(kot nadomestilo za predhodni nedoločnik)

I don't go because I don't want to ne grem, ker nočem (iti)
I meant to ring you up but had no time to nameraval sem vam telefonirati, pa nisem imel časa (telefonirati)

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

toucher¹ [tuše] verbe transitif (p)otipati, prijeti za, zadeti; dotakniti se, dotikati se; dvigniti, dobiti, prejeti (denar); igrati (orgle); vnovčiti (ček); tikati se (česa); biti v sorodu z; sporočiti, povedati (quelque chose à quelqu'un komu kaj); figuré ganiti, prevzeti, (pri)zadeti; verbe intransitif dotakniti se (à quelque chose česa); biti ali priti čisto blizu; zadeti ob, mejiti (à na); musique igrati (de quelque chose na kaj); marine zapluti (à un port v pristanišče); juridique spremeniti (à une loi zakon); figuré tikati se (à quelque chose česa)

se toucher dotikati se, zadeti eden ob drugega, mejiti medsebojno
pas touche! (familier) ne dotikaj se!
touchez-là! udarite! dajte roko! (pri sklenjeni kupčiji)
toucher un adversaire à l'épaule zadeti nasprot-nika v ramo
où peut-on vous toucher? kje vas lahko dobim(o)?
toucher du bout des doigts otipa(va)ti, figuré biti blizu cilja
toucher au but doseči cilj
il touche à la cinquantaine bliža se svojemu petdesetemu letu
il me toucha à l'épaule dotaknil se je moje rame, potipal mi je ramo
toucher à sa fin bližati se koncu, nagibati se h koncu
toucher le fond priti z nogami do dna (v vodi), lahko stati v vodi
toucher la main à quelqu'un dati komu roko (pri pozdravu)
toucher son mois prejeti svojo mesečno plačo
toucher le port zapluti v pristanišče
toucher au port (figuré) bližati se cilju
toucher des roues (aéronautique) pristati (na zemljo)
toucher un mot à quelqu'un de quelque chose povedati, omeniti komu kaj
toucher à une question, à un problème dotakniti se vprašanja, problema
toucher quelqu'un par téléphone doseči koga telefonično
toucher au vif (figuré) zadeti v živo
il n'a jamais touché à un volant on ni nikoli šofiral
n'avoir pas l'air d'y toucher (figuré, familier) skrivati svojo igro, potuhnjeno ravnati, biti nedolžnega videza (kot da ne bi znali do tri šteti)
faire toucher quelque chose au doigt et à l'œil (figuré) jasno, otipljivo komu kaj pojasniti
se laisser toucher (figuré) pustiti se omehčati
se toucher dans la main seči si v roko
les extrêmes se touchent nasprotja imajo (često) kaj skupnega

toward² [təwɔ́:d ameriško tɔ́:rd] predlog
(krajevno) k, proti, v smeri, v bližini

with his back toward me s hrbtom proti meni
he lives toward London stanuje v bližini Londona; (časovno) proti, okoli, približno okoli
toward noon proti poldnevu; nasproti, proti, k; kar se tiče, gledé
hostile toward communism sovražen do komunizma
a tendency toward co-operation tendenca h kooperaciji
to save money toward buying a house varčevati denar za nakup hiše
he gave me 5 pounds toward my expenses dal mi je 5 funtov za kritje mojih izdatkov