-
ἐξ-αίσιος 2 in 3 1. o osebah: krivičen, hudoben, nepravičen, razuzdan. 2. o stvareh: neizmeren, grozen, strašen, silen, divji φυγή.
-
θήρ, ός, ὁ [Et. idevr. g'hwēr, slov. zver, lat. ferus iz g'hwero-s] 1. zverina, divjačina, divja žival, pos. ropne zveri, grdoba, pošast. 2. stvar, živo bitje; tudi: divji človek.
-
θήρειος 2 (θήρ) divji, zverinski, κρέα divjačina, βία silna moč gozdnih pošasti (Kentavrov).
-
θηριώδης 2 (εἶδος) 1. poln divjih živali (zverin). 2. živalski, divji, sirov.
-
θηρο-μιγής 2 (μείγνυμι) z zverinami pomešan, divji, ὠρυγή zmedeno kričanje.
-
θρασύς, εῖα, ύ 1. pogumen, srčen, neustrašen, drzen, πόλεμος divji, brezobziren. 2. kljubovalen, trmast, predrzen, οὐκ ἆρ' ἐκείνῳ προσμῖξαι θρασύ torej ni niti varno njemu se bližati? – adv. θρασέως pogumno, predrzno; comp. θρασύτερον.
-
θῡμόω (θυμός) 1. act. jezim, dražim. 2. pass. s fut. med. [θυμώσομαι, aor. ἐθυμώθην, pf. τεθύμωμαι] razjezim se, (raz)srdim se, razjarim se, vzkipim, τινί nad kom, εἰς κέρας pokažem z rogovi svojo besnost, τὸ θυμούμενον jeza; θυμούμενος (ἵππος) divji.
-
κάπρος, ὁ [Et. lat. caper, capra, nem. Haberbock] veper, merjasec, divji prešič.
-
Κένταυροι, οἱ prvotno demoni, ki so stanovali po gorah; pri Hom.: divji tesalski narod, katerega so premagali Lapiti.
-
Κύκλωψ, ωπος, ὁ (κύκλος, ὄπωπα) Kiklop; pos. Polifem; pl. enooki divji orjaki; adi. Κυκλώπ(ε)ιος 3.
-
λάβρος 3 (λaβεῖν) 1. silen, jak, deroč, divji, viharen. 2. lakomen, pohlepen; drzen στόμα.
-
λυσσητήρ, ῆρος, ὁ ep. (λύσσα) λυσσώδης 2 (εἶδος) ep. poet. besneč, besen, divji, razjarjen, stekel, νόσος blaznost.
-
μαινόλης, ου, ὁ (μαίνομαι) divji, navdušen, besneč, strasten.
-
μάργος 3 in 2 ep. besen, blazen, divji, neumen, prismojen; γαστήρ požrešen, nezmeren, pohlepen.
-
ὀρει-βάτης, ου, ὁ ὀρεσσι-βάτης, ου, ὁ (ὄρος, βαίνω) ki hodi ali stanuje po gorah, gorski, divji.
-
ὀρεινός 3 ὄρειος 3 in 2 ion. οὔρειος, ep. in poet. ὀρέστερος 3 (ὄρος) 1. gorat, hribovit, brdovit, ὁδός gorska pot, ὀρεινὴ (χώρα) gorska dežela. 2. na gorah živeč, gorski, sirov, divji, Θρᾷκες gorski Tračani; subst. ὁ, ἡ gorjanec, hribovec.
-
πέλεια, ἡ ep. poet. πελειάς, άδος, ἡ ep. ion. poet. divji golob.
-
τρᾱχῡ́νω [pf. pass. τετράχυ(σ)μαι, inf. τετραχύνθαι, aor. pass. pt. τραχυνθείς] 1. act. a) trans. naredim kaj hrapavo; pren. napravim koga čemernega ali divjega, razjezim, razsrdim, razdražim; b) intr. sem divji (srdit, razkačen). 2. pass. pren. razsrdim se, (raz)jezim se, sem razburjen.
-
τρᾱχύς 3, ep. ion. τρηχύς, fem. ion. τρηχέη 1. hrapav, grapav, robat, kamenit, skalnat, divji, deroč. 2. pren. trd, osoren, divji, hud, razkačen, strog, ὀργήν k jezi nagnjen, jezljiv.
-
ὑβριστικός 3 (ὕβρις) prevzeten, (pre)drzen, smel; zloben, nasilen, razuzdan, razposajen; o živalih: besen, divji, neukročen, τὸ ὑβριστικόν prevzetnost.