Franja

brush¹ [brʌš] samostalnik
krtača, ščetka, čopič, metlica; lisičji rep; grmičje, goščava, dračje; oplaz, pretep, praska, spopad
figurativno slikar, slikarstvo

at a brush, at the first brush v prvem zamahu
to give s.o. a brush grdo s kom ravnati, tepsti ga
tarred with the same brush enak, prav tak
to give it another brush še enkrat obdelati, izdelati
to give s.o. a brush-down okrtačiti koga

brusiti zobe frazem
1. (o govorjenju) ▸ köszörüli valakin a nyelvét, élezi valakin a nyelvét
Ta je namreč v relativno kratkem času svojega delovanja odprla kar nekaj front, še najbolj pa si brusi zobe na zakonu o javni televiziji. ▸ Viszonylag rövid tevékenysége során több frontot is nyitott, leginkább a közszolgálati televízión köszörülte a nyelvét.

2. (o skorajšnji pojavitvi) ▸ kimutatja a foga fehérjét
Zima že brusi svoje zobe. ▸ A tél már kimutatni készül a foga fehérjét.

bryon -yī, n (gr. βρύον)

1. brion, blago dišeči drevesni mah, zlasti še ena od zvrsti sphagnos: Plin.

2. morski mah: Plin.

3. grozdast cvet belega topola: Plin.

buccella (būcella) (in še būcēla, buccilla, būcilla), -ae, f (demin. bucca)

1. grižljajček, zalogajček: Mart., Vulg.

2. kruhek, hlebček kruha, kakršne so delili revežem: Cod. Th.

bullātus 3 (bulla)

1. mehurjast, brbunkast, le pren.: nugae bullatae Pers. prazne burke, nadutost.

2. z vzboklinami okovan: cingulum Varr.

3. z zlato pušico (z zlatim tokom) okrašen (gl. bulla 3.): statua Val. Max., puer Scipio Afr. ap. Macr., lares Petr., heres Iuv. še deček.

büßen pokoriti se, spokoriti se, figurativ plačati, etwas mit dem Leben büßen plačati z (življenjem); das soll er mir büßen to mi bo še plačal

but¹ [bʌt] veznik
ampak, toda, temveč, marveč, pač pa

not only ... but also ne samo..., ampak tudi
there is no doubt but (that) she is ill ni dvoma, da je bolna
one cannot but hope človek lahko samo upa
but then z druge strani pa
it is not so late but they may come ni še tako pozno, da ne bi mogli še priti
who knows but he may be angry? kdo ve, če ni morda hud?
but that če že ne

butelj samostalnik
izraža negativen odnos (neumnež) ▸ tökkelütött, balga, ütődött
Samo pravi butelj bi si registriral avto, ki ni tehnično brezhiben, mar ne? ▸ Csak egy igazi tökkelütött vinné vizsgára a műszakilag nem kifogástalan autóját, ugye?
Kriv sem le toliko, da sem bil takšen butelj, da sem te stvari poslušal. ▸ Csak annyiban vagyok hibás, hogy balgaságomban végighallgattam ezeket a dolgokat.
"Poglej ga, še en butelj, ki ne ve, po kateri strani se mora peljati." ▸ Nézd, még egy ütődött, aki nem tudja, melyik oldalon kell vezetnie.
Sopomenke: bedak, idiot

buttare

A) v. tr. (pres. butto)

1. vreči, metati, zagnati:
buttare un oggetto dalla finestra vreči predmet skozi okno
buttare fuori vreči ven, spoditi
buttare giù un muro, una casa podreti zid, porušiti hišo
buttare giù la pasta dati testenine v vrelo vodo
buttare giù due righe, un articolo vreči na papir par vrstic, na hitro napisati članek
buttare giù un boccone, un sorso di vino na hitro pogoltniti grižljaj, na hitro spiti kozarec vina
buttare giù un'offesa pren. požreti žalitev
buttare giù una persona pren. nekoga opravljati, obrekovati
buttare giù oslabiti, zdelati:
la malattia lo ha buttato molto giù bolezen ga je hudo zdelala
buttare là ziniti tjavdan:
buttare là una proposta kaj predlagati tjavdan
buttare all'aria spraviti v nered, razmetati:
i bambini hanno buttato all'aria tutta la casa otroci so razmetali vso hišo
buttare polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči

2. odvreči, odkrižati se:
butta (via) quella sigaretta vrzi proč cigareto

3. metati stran, zapravljati:
buttare (via) il denaro, il tempo, la fatica metati stran denar, čas, trud
guarda che non sono ancora da buttare via vedi, da še nisem za v staro šaro
buttare via il bambino insieme con l'acqua sporca pren. zavreči zrnje in pleve

4. izločati; teči (iz):
la ferita butta pus iz rane teče gnoj

5. poganjati, kliti:
gli alberi buttano le foglie nuove drevesa poganjajo novo listje

B) v. intr. obračati se, težiti, nagibati se:
il tempo sembra che butti al bello kaže, da se bo vreme izboljšalo
un colore che butta al grigio barva, ki vleče na sivo

C) ➞ buttarsi v. rifl. (pres. mi butto)

1. vreči se (v, na, proti), skočiti:
buttarsi nell'acqua, dalla finestra vreči se v vodo, skozi okno
buttarsi su una poltrona vreči se na fotelj
buttarsi al collo vreči se okrog vratu
buttarsi in ginocchio pasti na kolena
buttarsi alla macchia, alla campagna skriti se, bežati (pred policijo)
buttarsi malato narediti se bolnega
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj, storiti vse za koga
buttarsi via pren. razmetavati se, zapravljati moči
buttarsi giù obupati

2. pren. vreči se (na kaj), posvetiti se (čemu):
ultimamente si è buttato a dipingere v zadnjem času se je vrgel na slikarstvo

3. absol. zgrabiti, izrabiti priložnost:
è il tuo momento, buttati! zdaj imaš priložnost, zgrabi jo!

ça [sa] pronom, familier to

à part ça v ostalem, sicer, drugače
et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
c'est ça tako je
c'est comme ça tako je to
ça y est! narejeno (je)! gotovo!
c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
comme ça tako torej; tako tako
comme ci, comme ça tako tako, srednje
ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
il y a de ça to je precéj res, to kar drži
après ça po (vsem) tem
où ça? kje (pa)?
pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
plus que ça! še lepše!
pour ce qui est de ça kar se tega tiče
quoique ça kljub temu
rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
sans ça sicer, drugače
ça dépend kakor se vzame, mogoče
ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
ah! ça res, zares
ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
ça oui! to že!

caber* vsebovati, obsegati; iti v, najti prostor, biti obsežen v; zadostovati; dopustiti, odobriti

caber en suerte pripasti (kot delež)
me cabe la satisfacción de imam zadovoljstvo, (zadovoljen sem), da ...
todo cabe vse je mogoče
cabe suponer que domnevati je, da ...
lo que cabe pensar kar se (sploh) da misliti
si cabe če mogoče
aun más, si cabe mogoče še več
¿qué duda cabe? kdo bi mogel o tem dvomiti?
¡qué duda cabe! gotovo!
no nos cabe la menor duda niti najmanj ne dvomimo, da ...
¿cuántas veces cabe 3 en 9? kolikokrat gre 3 v 9?
no caber en sí zelo ohol (objesten) biti
no caber en sí de gozo ves iz sebe biti od veselja
no caber en toda a la casa ves besen biti
no cabe más to je višek!
elegante que no cabe más nad vse eleganten
no cabe tanta gente en la sala v dvorano ne gre toliko ljudi
no cabe duda nedvomno
no cabe perdón ne da se oprostiti
no cabe equivocación pomota je izključena
los zapatos no me caben čevlji me tišče
eso no me cabe en la cabeza to mi ne gre v glavo
eso no cabe aquí to ni dovoljeno
él y yo no cabemos juntos on in jaz ne spadava skupaj
el corazón no me cabía en el pecho bil sem ves iz sebe od veselja
todo cabe en él (fig) pri njem je vse mogoče

Caelius 3 Celij(ev)

I. ime rim. plebejskega rodu z rodbinama Kaldov in Rufov. Poseb.

1. L. Caelius Antipater Lucij Celij Antipater, sloviti analist (v 7 knjigah z naslovom Annales je opisal drugo punsko vojno), govornik in pravoznanec v času Grakhov, poglavitni Livijev vir za Hanibalovo vojno: Ci., L., Val. Max.

2. C. Cael. Caldus Gaj Celij Kald; po zaslugi svoje delavnosti in zgovornosti se je povzpel do najvišjih častnih služb; kot tr. pl. je l. 107 sprožil zakon, po katerem naj bi se na sodiščih pismeno glasovalo tudi pri postopkih o veleizdaji; konz. l. 94: Ci.

3. M. Cael. Rufus Mark Celij Ruf, roj. l. 82, državnik in govornik, ki se je po volji Cicerona in Marka Krasa izobraževal v znanostih in umetnostih, zlasti pa v govorništvu. Bil je zvest prijatelj Ciceronu, ki ga je l. 56 zagovarjal v govoru pro Caelio; pozneje je bil kot tr. pl. Cezarjev privrženec. Usmrtili so ga l. 48 v Turijih: Ci., C. idr.

— II. Caelius Aurelianus Celij Avrelijan, rim. zdravnik v 5. st. po Kr. iz Sike (Sicca) v Numidiji; napisal je Acutarum passionum libri III in Chronicarum passionum libri V; poleg teh spisov so ohranjeni še večji fragmenti drugih del. — Od tod adj. Caeliānus 3 Celijev: Caelianum illud Ci. ep. tisti Celijev izrek, Caelianae orationes (govori Marka Celija Rufa) T.; subst. Caeliāna -ōrum, n Celijevi (= Lucija Celija Antipatra) spisi: Ci. ep.

caffettiēra f

1. kavni lonček; kavna ročka

2. šalj. kripa, ropotulja (vozilo); stara lokomotiva:
funziona ancora questa caffettiera? ali ta kripa še gre?

calcolare v. tr. (pres. calcolo)

1. preračunati, izračunati:
calcolare la superficie di qcs. izračunati površino nečesa; absol. računati:
non sa ancora calcolare ne zna še računati

2. šteti:
ti ho calcolato come assente štel sem te kot odsotnega

3. presoditi, presojati; preceniti, precenjevati:
calcolare i pro e i contro presoditi razloge za in proti

camicia f (pl. -cie, -ce)

1. srajca:
camicia di cotone, di lana, di nailon bombažasta, volnena, najlonska srajca
camicia a righe črtasta srajca
camicia a scacchi karirasta srajca
camicia inamidata škrobljena srajca
camicia da notte spalna srajca
camicia di forza prisilni jopič; pren. prisila
in maniche di camicia golorok, v sami srajci, brez suknjiča
ridursi in maniche di camicia pren. popolnoma obubožati
giocarsi anche la camicia pren. izgubiti vse (v igri)
avere la camicia sudicia pren. čutiti se krivega, imeti maslo na glavi
darebbe la camicia še srajco bi slekel
nato con la camicia pren. pod srečno zvezdo rojen
sudare sette camicie pren. garati kot črna živina
uova in camicia kulin. poširana jajca

2. hist. polit.
camicie rosse garibaldinci
camicie nere črne srajce, fašisti
camicie brune rjave srajce, nacisti

3. voj. mornarska bluza

4. tehn. plašč, okrov, ohišje

5. pisarn. mapa

can² [kæn] samostalnik
kovinska posoda, lonec, čutara, ročka, vedro
ameriško pločevinasta konserva
ameriško straniščna školjka
sleng ječa
sleng, množina slušalke

to be cup and can biti velika prijatelja
you'll carry the can za to boš še plačal

cara ženski spol obraz, izraz obraza, pogled; zunanjost, površina; prednja stran, prava stran (tkanine); prava, desna stran; prava plat novca (s podobo); drznost, smelost

cara de acelga bled obraz
cara adelante naprej
cara de aleluya žareč obraz
cara atrás nazaj
cara de cartón, de corcho naguban obraz
cara de hereje, cara de judío strašljiv, strašilen obraz
cara de (justo) juez strog, neusmiljen obraz
cara de pascua, cara de risa vesel, veder obraz
cara de perro jezen, srdit, hud obraz
cara de pocos amigos zoprn, odvraten človek
cara de rallo kozáv obraz
cara al sol proti soncu
cara de tomate kot paradižnik rdeč obraz
cara de viernes mršav, žalosten obraz
cara de vinagre kisel obraz
cara a cara iz lica v lice, vpričo
a cara descubierta javno, pred vsem svetom
con buena cara prijazno, veselo
de cara nasproti
de cara al este proti vzhodu
en la cara se le conoce na obrazu se mu vidi
cruzarle a uno la cara dati komu zaušnico
el sol da de cara sonce sije naravnost v obraz
dar la cara jamčiti za; upirati se
no dar la cara skriti se, potuhniti se
dar (sacar) la cara por alg. zavzeti se za koga, potegniti se za, jamčiti za
dar en cara a uno komu kaj očitati
dar a alg. con la puerta en la cara komu vrata pred nosom zapreti
decírselo a alg. en la cara komu kaj v obraz reči
echar a cara o cruz a/c tvegati kaj
echarle a/c en (la) cara komu kaj očitati
guardar la cara skriti se
hacer cara upirati se
huir la cara bežati pred kom
lavar la cara a uno prilizovati se komu
no mirar la cara a uno biti skregan s kom
poner buena (mala) cara (ne)prijazen obraz narediti
te voy a quitar la cara razbijem ti glavo (grožnja)
eso salta a la cara to pade v oči, to je vendar jasno
saltar a la cara koga nahruliti
tener cara de corcho nesramen biti
nos veremos las caras se še vidimo! (grožnja)
volverle a uno a la cara u/c nekaj s prezirom odbiti
no volver la cara atrás ne obupati
no me volvió cara niti pogledal me ni
por su bella (linda) cara zaradi njegovih lepih oči, iz gole ustrežljivosti
cara de beato y uñas de gato volk v ovčjem kožuhu

care² [kɛə] neprehodni glagol (for, of, about)
skrbeti, negovati; marati
ameriško zmoči, uspešno urediti

to care for rad imeti, zanimati se
much do I care for mar mi je, še na misel mi ne pride
I don't care ne ljubi se mi, ni mi mar
for aught (ali ought) I care zaradi mene, meni nič mar
I don't care if I do nimam nič proti
I don't care a pin (ali rap, damn, straw, cent, brass farthing, fig, feather, whoop) nič mi ni mar, vseeno mi je
what do I care? kaj mi mar?

Carrhae -ārum, f Kare, mesto v Mezopotamiji (Haran v sv. pismu [in še danes Harran]): Lucan., Val. Max., Plin., Fl.

carrōzza f

1. kočija:
andare in Paradiso in carrozza pren. brez muje se še čevelj ne obuje

2. železn. potniški vagon:
signori in carrozza! potniki, vstopite!